PO OZNAKAH
5G A. S. Neill aditivi adjuvanti agresija AIDS ajurveda ALARA alergije alge aloe vera alternativno šolanje aluminij anemija anestezija antibiotiki antidepresivi antropologija ARDS artritis arzen astma avtizem avtoimunske bolezni baker bakterije baterije bazna postaja bezgavke biodiverziteta biogoriva bolhe brezposelnost brezvrvični telefon bronhitis budizem cenzura cepiva cepljenje Cervarix Charles Eisenstein Claus Köhnlein Cochrane covid-19 čebele čistila črevesje črna smrt črne koze čuječnost daljnovod darilna ekonomija davica debelost demenca demokracija denar depresija deževni pragozd diabetes dihala dihanje divjad DNK drevesa dušik dvoživke E120 E250 E407 E450 E451 E452 E621 ebola ekološke sveče ekonomija ekosistem električna napeljava elektrohipersenzibilnost elektronska varuška elektronske sveče epidemija epilepsija etika evtanazija farmacija feritin flebotomija fosfati fosilna goriva fotovoltaika FSME-Immun gibanje glifosat globalizacija globalno segrevanje gnojila gozdovi gripa GSO Hans Selye Helena Norberg-Hodge hemoglobin hemokromatoza hepatitis herbicidi hidroelektrarne hidroksiklorokin higiena hiperaktivnost hipoksemija hipotiroidizem histerektomija hlapi hormoni HPV hrenovke humanitarnost iatrogene poškodbe ICNIRP imunologija imunski sistem Indija Indijanci industrializacija infekcijske bolezni inkontinenca insekticidi intenzivna vzreja intubacija izpusti CO2 jajčniki javno dobro jelenjad Jeromy Johnson jetra jod kadmij kajenje kanalizacija kandidiaza karagenan karantena Kary Mullis kastracija kava kisik klimatske spremembe klopi KME kmetijstvo kobilice kolera kometi kompost kompostno stranišče konkurenčnost KOPB korale koronavirus korupcija kriza krom krvni tlak kuga kvasovke laboratorijske preiskave Ladak lakota ledena jedra ledvice lesni sekanci levkemija ležarina limfociti lokalne valute Lyrica mačke mamografija mangan maske maternica maternični vrat medicina mediji meditacija mehanska ventilacija melanom meningoencefalitis menstruacija MERS meso metabolizem meteorji migranti Mike Baillie mikroorganizmi mikrovalovi minimalna plača mitologija mobilni telefon mokrišča monetizacija motnja propadanja čebeljih družin možgani mučenje živali multipla skleroza nadledvična žleza nadzor nanodelci Nara Petrovič narkolepsija navigacija nevarni odpadki nevrotoksičnost nikelj nitrati nitriti nitrozamini nosečnost obresti odpadki oglaševanje ogljični odtis ogljikov dioksid ogljikov monoksid okolje onesnaženje optična vlakna orientacija oslovski kašelj osteoporoza ošpice otroci otroška paraliza otroška varuška ovariektomija pametna hiša pametni merilnik pandemija parafin paraliza Parkinsonova bolezen PCB PCR permakultura permetrin permisivna vzgoja pesticidi Peter Gøtzsche piometra piretroidi placebo plastika plini pljuča pljučnica plodnost podgane podnebje podnebne spremembe podtalnica poliamini politika poplave potresi prašičja gripa pražni cikel prebava predrakave spremembe prehrana prehranska dopolnila prekarno delo previdnostno načelo propaganda prostata protesti protitelesa protivirusna zdravila prst psevdoepidemija psi psihoanaliza ptiči ptičja gripa radar radioaktivnost rak rastline Ray Peat razkužila recikliranje re-lokalizacija remdesivir respiratorji revščina ribe Robert F. Kennedy ml. Sam Bailey samomor SAR SARS Satish Kumar sečila sevanja sežig sežigalnice Silgard Silvio Gesell skupnost sledenje stikom sol solarne sveče sončev minimum sončevi cikli sončne celice spanje srce in ožilje srednji vek SSRI staranje sterilizacija stranski učinki stres Sucharit Bhakdi Summerhill suša sveče svetloba svobodne šole ščitnica škrlatinka šola šolanje na domu španska gripa šport tehnologija testiranje tetanus težke kovine tifus toplogredni plini tradicija transferin trebušna slinavka tuberkuloza učenje ulcerozni kolitis ultravijolična svetloba umetna inteligenca ustvarjalnost uši UTD varilci varjenje vazektomija vedenje ventilatorji vesolje veterinarji vetrne turbine virusi vitamini vnetje voda volfram vreme vrtnarjenje vulkani vzgoja Wi-Fi zakonodaja zastrupitev zaščitna oprema zavetišča zdravila zdravje zelenjava zemlja zika znanost zrak železo želodec živali živo srebro žuželke

Biokill, ubijalec narave?

Objavljeno: 16. 06. 2019

Biokill je v Sloveniji eno izmed bolj pogosto uporabljanih sredstev za zatiranje oziroma uničevanje mrčesa. Že njegovo ime je dvoumno in nekoliko nerodno, saj besedi “bio” in “kill” ne gresta najbolje skupaj – prva namreč predstavlja življenje, kdo si pod tem morda predstavlja celo nekaj ekološko pridelanega, naravnega, organskega… Druga beseda (ang. “kill” oziroma “to kill”) pa v dobesednem prevodu pomeni “ubiti”, kar je nasprotje življenja. V tem članku bomo poskusili ugotoviti, kaj od tega je v resnici Biokill.

NA KRATKO

  • Biokill vsebuje sintetični insekticid permetrin. Sintetični insekticidi so precej bolj toksični od naravnih, saj se v okolju veliko počasneje razgrajujejo. Raziskave so pokazale, da je permetrin v okolju obstojen in se celo bioakumulira. Našli so ga v 81% vzorcev rib iz rek na iberskem polotoku.
  • Biokill se je dolga leta oglaševal za direktno tretiranje domačih živali, vključno z mačkami, medtem ko so številne raziskave pokazale, da je za mačke zelo strupen. Zabeleženi so celo primeri mačk, ki so umrle, ko so prišle v kontakt s psom, tretiranim s permetrinom. Potrjeno je izjemno toksičen za žuželke, vključno s čebelami, in vodne organizme. Kasnejše raziskave so pokazale, da je toksičen tudi za druge živali in za ljudi (nevrotoksičnost, imunotoksičnost, kardiotoksičnost, hepatotoksičnost...).
  • Kljub temu je še vedno dovoljena prodaja insekticida z imenom, ki vsebuje besedo “bio”, oglašuje pa se tudi kot “biološko razgradljiv”. Gre za sistemski problem, saj je na tržišču ne le permetrin, temveč na tisoče toksičnih kemikalij, katerih uporaba se nepremišljeno dovoljuje, produkti, ki jih vsebujejo, pa se neprimerno oglašujejo.
  • Ekosistemi so z vsakim dnem bolj ogroženi. Število žuželk je v manj kot 30 letih upadlo že do kritične mere (v nemških naravnih rezervatih za kar 76-82%); znanstveniki ocenjujejo, da bodo čez 40 let popolnoma izginile. Zaskrbljujoč je tudi upad plodnosti moških – število spermijev pri moških v zahodnem svetu se je v zadnjih 40 letih zmanjšalo za kar 60%. Vzrok vsemu temu je zelo verjetno tudi uporaba pesticidov, kamor spada aktivna snov v Biokillu.
  • Zemljo preprosto moramo nehati zastrupljati, tako kot družba in kot posamezniki. Vojna proti naravi je v končni fazi vojna proti nam samim, alternativa pa je sodelovanje z naravo in ponovna vzpostavitev ravnovesja.

Ekosistem na robu kolapsa

Najprej moramo poudariti, da je ta tematika izrednega pomena, saj smo ljudje z nespametnim ravnanjem že močno zdesetkali populacijo žuželk – v samo 27 letih so nemški raziskovalci ugotovili 76- do 82-odstotni upad števila žuželk, in to v naravnih rezervatih!(1) O podobnem zmanjšanju poročajo tudi v drugih državah(2) in čeprav podatkov za Slovenijo nimamo, gre sklepati, da je situacija pri nas podobna. To lahko ugotovite tudi sami, če opazujete količino žuželk, ki se pri vožnji “razmažejo” po vetrobranskem steklu – pred leti je bilo vetrobransko steklo po daljši vožnji treba temeljito očistiti, medtem ko zadnja leta čiščenje skorajda ni več potrebno. Situacija je tako alarmantna, da so znanstveniki pojav poimenovali “insektagedon”, priznani avtor Julian Cribb pa pojav kemizacije okolja komentira z besedami:

“Naš planet je zastrupljen planet… Eksplozija uporabe kemikalij se je zgodila tako nenadoma, da se večina ljudi ne zaveda njene razsežnosti in posledic, niti se ne zaveda nevarnosti, ki jo predstavlja tako za nas kot za prihodnje generacije.“(3)

Med žuželke spadajo tudi čebele, za katere je znano, da zadnje čase niso v najboljši formi, vendar prenehanje opraševanja rastlin ni edina posledica, ki bi jo človeštvo utrpelo zaradi izginotja žuželk. Žuželke so ključni del ekosistema; brez njih bi narava, kot jo poznamo, izginila. In če se bodo dosedanji trendi nadaljevali linearno, je pričakovati, da žuželk že čez 40 let ne bo več.

Kot razlogi za izginjanje žuželk so med drugim navedeni onesnaževanje, uničevanje naravnih habitatov in monokulture; vedno pa so med prvimi (in najbolj očitnimi) razlogi omenjeni pesticidi, kamor spada tudi permetrin, aktivna snov v Biokillu.

Kaj kupujemo

“[Permetrin] kot širokospektralna kemikalija pobije nediskriminatorno; poleg mrčesa, ki ga želimo pobiti, pobije tudi koristne žuželke, kot so čebele, in vodne organizme.”

Med starimi zalogami smo doma našli sredstvi Biokill Univerzal in Biokill vet (za veterinarsko uporabo – kot kaže, se tega vsaj na spletu ne da več kupiti). Obe vsebujeta insekticid permetrin v enaki koncentraciji 0.25% oziroma 0.25g/100g – v bistvu gre za isto stvar.

Insekticid permetrin spada med piretroide (sintetične “analoge” piretrinov). Sintetični piretroidi so precej bolj toksični od naravnih piretrinov, saj se v okolju veliko počasneje razgrajujejo. Piretroidni insekticidi se uporabljajo že več kot 50 let in so leta 2015 predstavljali kar 38% celotne svetovne porabe insekticidov.(4)

(Na tem mestu moramo omeniti, da permetrin vsebujejo tudi šamponi za zatiranje naglavnih uši in nekateri drugi insekticidi v spreju, kot so Biotoll, Terminator in Zaz. Druge vrste piretroidov najdemo v pripravkih za zatiranje mrčesa, kot sta npr. Raid in Pips. Spodaj napisano velja tudi za te proizvode.)

Na embalaži sredstva Biokill Univerzal piše:

Tekoči insekticid in akaricid Biokill je učinkovit proti vsem vrstam mrčesa, kot so mravlje, muhe, mušice, komarji, molji, pršice, pajki, bolhe, uši, klopi, ose, sršeni, srebrne ribice, ščurki... Primeren je za uničevanje zajedalcev na domačih živalih.

Na spletni strani proizvajalca(5) dodajajo še:

Odlikuje ga dolgotrajno delovanje, kar 4 tedne, je brez vonja, ne pušča madežev, se biološko razgradi. Svoje delo opravlja temeljito in dolgoročno. Ne pušča nobenih sledi v našem bivalnem okolju ali na naših oblekah in je sploh v dobrih odnosih z naravo, saj je biološko razgradljiv.

Na embalaži sredstva Biokill vet pa piše naslednje:

Za odstranitev in preprečevanje zunanjih zajedalcev pri psih, mačkah, kožuharjih, okrasnih pticah in drugih toplokrvnih živalih. Biokill vet ščiti pred ušmi, bolhami, klopi in pršicami.

- Učinkuje več tednov
- Enostaven za uporabo
- Brez vonja
- Ne pušča madežev
- Biološko razgradljiv

Uporaba: Temeljito poškropite vse dele živalskega telesa, razen oči ter ustnih in nosnih odprtin, po potrebi pa vtrite in namažite. Če so napadene ušesne poti, jih obdelajte s paličicami iz vate. Po kopanju postopek ponovite. Vsakokrat obdelajte tudi gnezdišča in živalske bivalne prostore.

Ne sme priti v stik s sluznicami na glavah živali. Ne razpršujte direktno na odprte rane. Strupen za hladnokrvne živali, kot so plazilci, ribe in čebele.

"Regulativa se le počasi prilagaja novejšim dognanjem znanstvenih laboratorijev. Pred kratkim so neodvisne raziskave pokazale, da imajo določeni piretroidi potencial za nevrotoksičnost, rakotvornost, reproduktivno toksičnost in motnje endokrinega sistema.”

Napisano se morda komu niti ne zdi tako grozno – biorazgradljiv, strupen (le?) za hladnokrvne živali… pa je to res? Večina se nas je (upamo) do sedaj že naučila ne zaupati vsemu, kar piše na embalaži, zato gremo raziskovat naprej.

Biokill ni tako zelo nedolžen

Wikipedia za permetrin med drugim navaja naslednje:

“[Permetrin] kot širokospektralna kemikalija pobije nediskriminatorno; poleg mrčesa, ki ga želimo pobiti, pobije tudi koristne žuželke, kot so čebele, in vodne organizme.”

“EPA (ameriška agencija za zaščito okolja) permetrin uvršča med za človeka verjetno rakotvorne snovi, saj je več ponovitev raziskav pokazalo, da je pri miših povzročil tumorje na jetrih in pljučih.”(6)

“EPA permetrin uvršča med substance “z omejeno uporabo”, saj je zelo strupen za vodne organizme, voda, onesnažena s permetrinom, pa mora biti primerno deponirana.”

“Permetrin je precej stabilen, razpolovna doba v vodnem okolju je med 51-71 dnevi. V zemlji je prav tako zelo obstojen.(7)

In najbolj šokantno od vsega:

“Permetrin je zelo strupen za mačke.(8) Veliko mačk po tretmajih proti bolham, ki vsebujejo permetrin, ali če pridejo v kontakt s psi, ki so bili tretirani s permetrinom, umre.(9) Pri mačkah lahko permetrin povzroči hiperekscitacijo, tremor, epileptične napade in smrt.(10)

Če vse to pravi že Wikipedia, ki je pogosto pristranska v prid kapitala, potem nas lahko skrbi. Raziskujmo naprej.

Vse te vire (in še več – res jih je veliko) smo preverili in permetrin je res škodljiv, celo zelo škodljiv za mačke.(11)(12)(13) In to sredstvo so prodajali za namen tretiranja mačk – mačka je ne samo omenjena, ampak celo narisana na embalaži Biokill vet!

Zaradi veliko novih dokazov, vključno z mutagenezo pri hrčkih in kulturah človeških celic, je IARC (Mednarodna agencija za raziskave raka) ponovnemu ovrednotenju rakotvornosti permetrina med leti 2015 in 2019 dodelila visoko prioriteto.

Kaj pa druge živali? Dolgoročne raziskave, ki so pokazale, da permetrin pri miših povzroča tumorje na jetrih in pljučih, so bile ponovljene in kažejo, da permetrin tudi za druge sesalce morda ni tako zelo varen. Večina toksikoloških študij je kratkoročnih (preučujejo le akutno toksičnost) in nam kot take ne povedo veliko. V neki malo bolj dolgoročni raziskavi pa je bilo npr. ugotovljeno, da so “že zelo nizke koncentracije permetrina v prehrani kokoši (0.1 ppm tri do šest tednov po izvalitvi) zavrle aktivnost imunskega sistema”.(14)

Leta 2016 je bilo objavljeno kanadsko poročilo o pregledu znanstvenih raziskav,(15) ki v povzetku zapiše:

“Čeprav regulatorne institucije pesticide še vedno obravnavajo kot nepogrešljiv pripomoček pri zatiranju škodljivcev, katerega koristi odtehtajo tveganje za zdravje in okolje, pa je zgodovina pokazala, da noben pesticid, in še posebej insekticid, ni neškodljiv. Prepoved uporabe DDT je vodila do uporabe alternativnih insekticidov, kot so organofosfati, z različnimi stopnjami toksičnosti. Zdaj se organofosfate postopoma izloča iz uporabe, saj je najnovejše ocenjevanje tveganja odkrilo nov potencial za toksičnost. A trend zamenjave organofosfatnih pesticidov z domnevno varnejšimi piretroidi morda ni tako dobra alternativa. Piretroidi izjemno hitro imobilizirajo in ubijejo žuželke tako, da vplivajo na njihov živčni sistem. Medtem ko so smrtni odmerki pri ljudeh precej visoki, pa lahko piretroidi povzročijo nevrotoksične učinke tudi pri človeku. Regulativa se le počasi prilagaja novejšim dognanjem znanstvenih laboratorijev. Pred kratkim so neodvisne raziskave pokazale, da imajo določeni piretroidi potencial za nevrotoksičnost, rakotvornost, reproduktivno toksičnost in motnje endokrinega sistema.”

Omenjeno poročilo podrobneje opisuje tudi povečano občutljivost otrok na pesticide; povezavo med nevrotoksičnostjo (npr. vedenjskimi motnjami) pri otrocih in izpostavljenostjo piretroidom; povezavo med izpostavljenostjo v nosečnosti in avtizmom ter drugimi razvojnimi motnjami; povezavo med izpostavljenostjo piretroidom in zmanjšanim številom spermijev, poškodbami spermijev ter poškodbami DNK. Pri miših je cis-permetrin povzročil upad testosterona in števila spermijev, piretroidi pa bi potencialno lahko povzročili tudi spremenjeno hormonsko sliko tako pri moških kot pri ženskah, in celo raka dojke, mod, prostate in ščitnice. Zaradi veliko novih dokazov, vključno z mutagenezo pri hrčkih in kulturah človeških celic, je IARC (Mednarodna agencija za raziskave raka) ponovnemu ovrednotenju rakotvornosti permetrina med leti 2015 in 2019 dodelila visoko prioriteto.

Našli smo še en pregled raziskav iz leta 2016,(16) ki je v povzetku zapisal:

“Sprva je bilo splošno sprejeto, da je permetrin precej nestrupen za netarčne organizme. A ko se je njegova uporaba razširila po celem svetu, je vedno več raziskav pokazalo, da ima permetrin številne toksične učinke na živali in ljudi, kot so nevrotoksičnost, imunotoksičnost, kardiotoksičnost, hepatotoksičnost, genotoksičnost, hematotoksičnost, citotoksičnost, toksičnost za prebavni sistem in reproduktivni učinki.”

Biokill je v okolju obstojen

Španska raziskava iz leta 2015 je permetrin našla v 81% vzorcev rib iz štirih rek na iberskem polotoku.

Kaj pa je z izjavo, da je Biokill “biološko razgradljiv”? Biološko je permetrin res razgradljiv, a bolj pomembno je, koliko časa ostane v okolju. Glede tega so podatki jasni – je “precej stabilen” in v zemlji celo “zelo obstojen”.(7) V eni raziskavi so permetrin v tankem sloju nanesli na notranjo površino blizu okna, izpostavljeno dnevni svetlobi. Po 20 dneh je bilo na površini še vedno 60% prvotne količine permetrina.(17)

Na Wikipediji smo našli še en zanimiv podatek – piretroidi naj bi se v okolju akumulirali.(18) Trditev smo preverili in piretroidi se zaradi obstojnosti in lipofilnosti dejansko bioakumulirajo v vodnih organizmih.(19) Španska raziskava iz leta 2015 je permetrin našla v 81% vzorcev rib iz štirih rek na iberskem polotoku.(20)

Glede na to, da je Biokill v okolju obstojen oziroma se celo bioakumulira, je oglaševanje “biološke razgradljivosti” nič drugega kot zavajanje kupcev.

Zaključek

Naše mnenje je, da se je snovi, kot je permetrin, potrebno izogibati, saj ne poznamo dobro njihovega dolgoročnega delovanja ter delovanja v kombinaciji z na tisoče drugih toksičnih kemikalij v našem okolju, ne vemo, kam zaidejo po uporabi in kaj vse bomo spotoma še ubili.(4)(15)(16)(21)(22)(23)(24) Upoštevanje previdnostnega načela je nujno, saj Zemljo preprosto moramo nehati zastrupljati, tako kot družba in kot posamezniki. Permetrin je potrjeno izjemno toksičen za ribe in žuželke,(4) vključno s čebelami, kar pomeni, da lahko le še pripomore k zgoraj omenjenemu izginjanju žuželk. Zelo zaskrbljujoč je tudi upad plodnosti moških (število spermijev pri moških v zahodnem svetu se je v zadnjih 40 letih zmanjšalo za kar 60%(25)), za kar bi bili med drugim prav tako lahko krivi pesticidi.

Žal regulativnim organom našega vedno bolj kaotičnega sistema ne moremo zaupati, kar jasno prikaže tudi primer proste prodaje Biokilla za popolnoma neprimeren namen. V trgovini smo preverili in zdaj na embalaži Biokilla sicer ne piše več, da ga lahko pršimo direktno po živalih, a še do nedavnega so ga oglaševali za ta namen in večina ljudi (vključno z našimi znanci) še vedno misli, da je primeren za direktno tretiranje živali. Obenem proizvajalec zavaja tudi z imenom “bio” in oglaševanjem “biološke razgradljivosti”, medtem ko gre v resnici za snov, ki je vse prej kot naravi prijazna. In kar je najpomembneje – enaka zgodba se odvija z na tisoče toksičnimi kemikalijami, katerih uporaba se nepremišljeno dovoljuje, produkti, ki jih vsebujejo, pa se neprimerno oglašujejo.

Zlahka bi okrivili inštitucije ali proizvajalca (v tem primeru Ilirijo), ampak s tem bi zgrešili bistvo. Gre namreč za strukturni problem, ki se odraža v naši znanosti, politiki in ekonomiji. Če bi namesto vojne proti škodljivcem in zajedalcem (in nasploh vojne proti vsemu možnemu, ki je v zahodni družbi postala modus operandi in je v končni fazi vojna proti naravi in posledično vojna proti nam samim) začeli z naravo sodelovati, bi se ponovno vzpostavilo ravnovesje ekosistemov in sčasoma škodljivci in zajedalci ne bi bili več problem. O tem poročajo permakulturni kmetovalci – pri pravilnem ravnanju z naravo se jim proti škodljivcem ni več potrebno boriti, podobno kot se v zdravem telesu zajedalci ne namnožijo pretirano oziroma ne povzročajo težav.


Podprite naš projekt

Z donacijo lahko podprete naše delo, da bomo še naprej lahko objavljali kakovostne vsebine. Hvala, ker nas podpirate!
2€
5€
10€
20€

VIRI

(1) More than 75 percent decline over 27 years in total flying insect biomass in protected areas; PLoS One; 2017
(2) Insect Decimation Upstages Global Warming
(3) Julian Cribb, Surviving the 21st Century, Springer Nature, Switzerland, 2017, page 10
(4) Global occurrence of pyrethroid insecticides in sediment and the associated toxicological effects on benthic invertebrates: An overview; J Hazard Mater; 2016
(5) https://www.ilirija.si/sl/biokill/biokill-universal
(6) US EPA - Pesticides - Revised Fact Sheet for Permethrin; 2009
(7) Environmental Fate of Permethrin; 2003
(8) Should You Use Natural Tick Prevention for Your Dog or Cat?
(9) Permethrin toxicosis in cats; Aust Vet J; 2008
(10) Stephen W. Page (2008). "10: Antiparasitic drugs". In Jill E. Maddison. Small Animal Clinical Pharmacology. Stephen W. Page, David Church. Elsevier Health Sciences. p. 236. ISBN 0-7020-2858-4.
(11) Feline permethrin toxicity: retrospective study of 42 cases; J Feline Med Surg; 2010
(12) Permethrin spot-on intoxication of cats Literature review and survey of veterinary practitioners in Australia; J Feline Med Surg; 2010
(13) Clinical effects and outcome of feline permethrin spot-on poisonings reported to the Veterinary Poisons Information Service (VPIS), London; J Feline Med Surg; 2007
(14) Wagenet, L. P., et al. 1985. A review of physical-chemical parameters related to the soil and groundwater fate of selected pesticides in N.Y. State. Cornell University Agricultural Experiment Station, N.Y. State College of Agriculture and Life Sciences. Ithaca, NY. #30. ISSN 0362-2754.
(15) Health and environmental impacts of pyrethroid insecticides: What we know, what we don’t know and what we should do about it; 2016
(16) Permethrin-induced oxidative stress and toxicity and metabolism. A review.; Environ Res; 2016
(17) WHO. Environmental Health Criteria 94 - Permethrin; International Programme on Chemical Safety, World Health Organization: Geneva, 1990; pp 26-33.
(18) https://en.wikipedia.org/wiki/Pyrethrin
(19) Permethrin is a potential thyroid-disrupting chemical: In vivo and in silico envidence; Aquat Toxicol; 2016
(20) First report of pyrethroid bioaccumulation in wild river fish: a case study in Iberian river basins (Spain); Environ Int; 2015
(21) Neurological deficits induced by malathion, DEET, and permethrin, alone or in combination in adult rats; J Toxicol Environ Health A; 2004
(22) Co-exposure to pyridostigmine bromide, DEET, and/or permethrin causes sensorimotor deficit and alterations in brain acetylcholinesterase activity; Pharmacol Biochem Behav; 2004
(23) Potential developmental neurotoxicity of pesticides used in Europe; Environ Health; 2008
(24) Developmental Neurotoxicity of Pyrethroid Insecticides: Critical Review and Future Research Needs; Environ Health Perspect; 2005
(25) Temporal trends in sperm count: a systematic review and meta-regression analysis; Hum Reprod Update; 2017
Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.