Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu velja za eno izmed najbolj učinkovitih cepiv. Za nekatere poklice je cepljenje že dlje časa obvezno, lansko leto pa je država določenim starostnim skupinam (vključno z otroci, ki so dopolnili 3 leta) omogočila, da se lahko cepijo brezplačno. Obenem je moč zaslediti tudi pričevanja, da lahko omenjeno cepivo povzroči hude stranske učinke, zato smo se odločili preveriti, kako učinkovito in varno je v resnici.
NA KRATKO
- Tveganje, da boste po cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu utrpeli zelo hude posledice, je glede na preprost izračun lahko neprimerljivo večje od tveganja, da boste zboleli za zelo hudo obliko klopnega meningoencefalitisa. Klopni meningoencefalitis je namreč kljub pogosto slišanim svarilom redka bolezen, pri otrocih pa celo relativno blaga bolezen.
- Zabeleženi stranski učinki cepiva so med drugim: bolečine v mišicah in sklepih, povišana telesna temperatura, poslabšanje avtoimunskih bolezni, vnetje živcev, vnetje možganov (encefalitis), motnje motorike (vključno s parezo in paralizo), kožne reakcije, omotica in vrtoglavica, glavoboli, Guillain-Barréjev sindrom …
- Avstrijski zdravnik Johann Loibner je poročal tudi o smrtnih izidih, ki pa se po njegovih besedah le redko pripišejo cepljenju.
- Številne raziskave so pri ljudeh, ki za klopnim meningoencefalitisom zbolijo kljub cepljenju, zabeležile hujši potek bolezni od tistega pri obolelih necepljenih; pri cepljenih se bolezen namreč pojavlja v zelo hudi obliki.
- 30-50% obolelih za klopnim meningoencefalitisom se ne spomni, da bi pred okužbo imelo klopa, čeprav je inkubacijska doba v večini primerov le 7-14 dni.
- Do 98% s klopnim meningoencefalitisom okuženih ljudi nima nobenih simptomov.
- Učinkovitost cepiva je nemogoče z gotovostjo potrditi.
ALI ZAŠČITA ODTEHTA STRANSKE UČINKE CEPIVA?
Začnimo z izračunom, s pomočjo katerega bomo ocenili, koliko primerov bolezni cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu (ali krajše cepivo proti KME) prepreči v primerjavi s povzročenimi stranskimi učinki.
Primerjali bomo javno dostopne uradne podatke za “zelo hudo” obliko klopnega meningoencefalitisa in “zelo hude” stranske učinke cepiva proti KME (ang. severe). Zelo hudi simptomi so namreč tisto, kar želimo s cepljenjem preprečiti.
V eni od dobro poznanih avstrijskih raziskav(1) so ocenili, da je cepivo v Avstriji med leti 2000 in 2006 preprečilo približno 2800 primerov klopnega meningoencefalitisa. Ugotoviti je potrebno, kolikšen odstotek tega predstavljajo primeri zelo hude oblike bolezni.
V strokovnem članku slovenskih avtorjev smo našli podatek za evropski sev virusa: zelo hude nevrološke simptome ima približno 10% obolelih.(2) To se ujema tudi s podatki iz Litve(3), kjer je imelo zelo hudo obliko bolezni 12,8% pacientov z diagnozo klopni meningoencefalitis, in s podatki iz Latvije (8,9%).(4)
Če vzamemo torej povprečje (10%) in ga prenesemo na avstrijsko populacijo, izračun pokaže, da je v Avstriji med leti 2000 in 2006 cepivo preprečilo približno 280 zelo hudih primerov klopnega meningoencefalitisa (10% od 2800 vseh preprečenih primerov).
Nadalje je potrebno ugotoviti, koliko je v praksi zabeleženih primerov zelo hudih stranskih učinkov po cepljenju. Našli smo podatek za avstrijsko cepivo proti KME, imenovano FSME-Immun® (Pfizer), ki se uporablja tudi pri nas:(5)
“Postmarketing pharmacovigilance has reported a rate of severe adverse events of 1.6 per 100,000 doses.”
Stranski učinki so lahko zelo hudi, saj med njimi najdemo tudi paralizo in vnetje možganov (encefalitis), torej iste težave, ki se jim želimo s cepljenjem proti KME izogniti.
Zabeleženih zelo hudih stranskih učinkov je za to cepivo torej 1,6 na 100.000 odmerkov cepiva. Prenesimo to na podatke iz že omenjene avstrijske raziskave.(1) V njej najdemo podatek, da je bilo v obdobju med leti 2000 in 2006 v Avstriji 88% prebivalcev cepljenih, 58% pa redno cepljenih proti KME. To pomeni, da se je vsaj enkrat cepilo 7,3 milijona ljudi, okrog 5 milijonov ljudi pa se je cepilo večkrat (v roku 6 let se po rednem programu lahko cepi od dva do štirikrat).
Glede na navedeno lahko ocenimo, da je bilo v Avstriji med leti 2000 in 2006 izvedenih od 12 do 27 milijonov cepljenj proti KME. Izračun (1,6% zelo hudih stranskih učinkov na 100.000 cepljenj) nam pove, da ima po tolikšnem številu cepljenj zelo hude posledice od 192 do 432 ljudi, kar je torej lahko tudi več od zelo hudih primerov klopnega meningoencefalitisa, ki naj bi jih cepivo v istem obdobju preprečilo (280).
A zgodbe tu še ni konec, saj gre pri zgornjem izračunu le za prijavljene stranske učinke, kar pomeni, da nezabeleženi stranski učinki niso bili upoštevani. V uradnih dokumentih najdemo podatek, da je zabeleženih manj kot 1% vseh stranskih učinkov cepiv:(6)
“Adverse events from drugs and vaccines are common, but underreported. Although 25% of ambulatory patients experience an adverse drug event, less than 0.3% of all adverse drug events and 1-13% of serious events are reported to the Food and Drug Administration (FDA). Likewise, fewer than 1% of vaccine adverse events are reported.”
Sklenemo lahko torej, da je v Avstriji med leti 2000 in 2006 cepivo preprečilo približno 280 zelo hudih primerov klopnega meningoencefalitisa, medtem ko je bilo zelo hudih stranskih učinkov po cepljenju lahko tudi več kot 43.200 (v najboljšem primeru pa več kot 19.200). Številka je veliko večja celo od števila vseh primerov klopnega meningoencefalitisa, ki naj bi jih cepivo preprečilo (2800).
Računica se torej ne izide v prid cepljenja proti KME. Tveganje, da boste po cepljenju utrpeli zelo hude posledice, je glede na preprost izračun lahko neprimerljivo večje od tveganja, da boste zboleli za zelo hudo obliko klopnega meningoencefalitisa. Klopni meningoencefalitis je namreč kljub pogosto slišanim svarilom redka bolezen, pri otrocih pa celo relativno blaga bolezen, ki večinoma ne pusti posledic.(7)
(Opomba: Podatki veljajo za povprečnega človeka – za ljudi, kot so npr. gozdarji, ki so izpostavljeni večjemu tveganju za klopni meningoencefalitis, so podatki drugačni, a jih žal nimamo.)
STRANSKI UČINKI CEPIVA
"V nekaj letih, odkar imamo cepljenje proti KME, sem videl veliko zelo hudih primerov, tudi takšne s smrtnim izidom.”
Dejstvo, da v medijih in pri zdravniku večinoma slišimo le mantro “cepiva so varna in učinkovita”, vodi do sistematičnega podcenjevanja tveganja, kar razloži, zakaj se v praksi prijavi manj kot 1% vseh stranskih učinkov cepiv. Če so ljudje prepričani, da je cepivo varno, je verjetnost, da bodo slabo počutje po cepljenju (ki lahko nastopi tudi z zakasnitvijo) pripisali cepivu, zelo majhna. Poznamo primere, ki so po cepljenju proti KME mesece trpeli zaradi hudih kroničnih bolečin ali pa so imeli več mesecev vročino, a opozorila, da bi bili ti simptomi lahko posledica cepljenja (spadajo namreč med bolj pogoste stranske učinke cepiva), niso vzeli resno, kaj šele, da bi jih prijavili v register neželenih učinkov.
Avstrijski zdravnik dr. Johann Loibner je poročal tudi o smrti dojenčka v Gornji Avstriji 24 ur po cepljenju proti KME:(8)
“Vedno je isti vzorec – pripeljali so ga v bolnico, z visoko vročino in krči, nekaj ur kasneje je umrl, prvo, kar starši slišijo od zdravnikov, pa je, da to zagotovo ni povezano s cepljenjem. “Sicer še ne vemo, kaj je bilo, ampak s cepljenjem gotovo nima nobene zveze,” trdijo. To starši poslušajo od vsega začetka, ko gre nekaj narobe. Čisti stereotip. Vklesan v kamen.”
Iz navedenega je razvidno, da so tudi zdravniki nagnjeni k temu, da minimizirajo povezavo stranskih učinkov s cepljenjem.
Kakšni so torej lahko stranski učinki cepiva proti KME? V navodilih(9)(10)(11) je med drugim navedeno naslednje:
- občutek utrujenosti in slabo počutje
- občutek slabosti ali bruhanje, izguba teka
- glavoboli
- bolečine v mišicah in sklepih
- otekanje bezgavk
- zvišana telesna temperatura
- omotica in vrtoglavica
- driska
- alergijske reakcije
- poslabšanje avtoimunskih bolezni
- znaki draženja možganskih ovojnic, na primer otrdelost vratu
- vnetje živcev različne jakosti
- (vročinski) krči
- vnetje možganov (encefalitis)
- zamegljen vid, bolečine v očesu
- hitro bitje srca
- kožne reakcije (izpuščaj in/ali srbenje kože)
- bolečine v vratu
- mrzlica, gripi podobna bolezen, šibkost, edem, negotova hoja
- meningizem
- polinevropatija
- motnje motorike (hemipareza/hemiplegija, pareza obraznega živca, paraliza ali pareza, nevritis)
- Guillain-Barréjev sindrom (mišična oslabelost in bolečine z ohromitvami)
Sklenemo lahko torej, da je v Avstriji med leti 2000 in 2006 cepivo preprečilo približno 280 zelo hudih primerov klopnega meningoencefalitisa, medtem ko je bilo zelo hudih stranskih učinkov po cepljenju lahko tudi več kot 43.200 (v najboljšem primeru pa več kot 19.200).
Kot je razvidno iz seznama, so stranski učinki lahko zelo hudi, saj med njimi najdemo tudi paralizo in vnetje možganov (encefalitis), torej iste težave, ki se jim želimo s cepljenjem proti KME izogniti. Cepivo proti KME ima primerjalno več stranskih učinkov od drugih cepiv. Težave po cepljenju naj bi bile prehodnega značaja, a prehodna je tudi učinkovitost cepiva, saj so vsakih 3-5 let potrebni “poživitveni odmerki”.
Avstrijski zdravnik dr. Johann Loibner je nekoč tudi sam paciente cepil proti klopnemu meningoencefalitisu, svoje izkušnje pa je opisal takole:(12)
“Prvo hudo reakcijo po cepljenju sem doživel pri športniku, orientacijskem tekaču. Ta mlad moški je nekaj ur po cepljenju proti KME, ki sem ga sam izvedel, dobil močno vnetje možganske ovojnice. Na srečo sem pacientu lahko pomagal, da je spet ozdravel. Ob tem primeru sem postal negotov. Kasneje, v svoji zasebni ordinaciji, pa sem imel dva primera majhnih otrok, ki sta po istem cepivu dobila astmo in nevrodermitis. Oba sta se pozdravila. Sledila je izkušnja, ko me je poklicala mati dekleta, ki je prejela cepivo KME. Hčeri je ohromel obraz. Z velikim optimizmom sem materi obljubil, da bo njena hči spet ozdravela. Nekaj dni kasneje me je poklicala in povedala, da ne bosta prišli, saj je hči umrla. V nekaj letih, odkar imamo cepljenje proti KME, sem videl veliko zelo hudih primerov, tudi takšne s smrtnim izidom.”
Nemški prispevek prav tako obravnava nevrološke posledice cepiva, vključno s primerom deklice, ki po cepljenju proti KME potrebuje doživljenjsko oskrbo:
En od razlogov za naštete stranske učinke bi bili lahko tudi aluminijevi adjuvanti, ki so dodani mnogim cepivom, vključno s cepivi proti KME.(9)(10) O aluminiju smo podrobneje pisali v članku o cepivu proti HPV:
“Omenjajo, da je sam proizvajalec cepiva GlaxoSmithKline zapisal, da “je večja količina aluminijevega adjuvanta v cepivu proti HPV možni razlog za večjo pojavnost mialgije [bolečine v mišicah]”.”
JE CEPIVO RES TAKO ZELO UČINKOVITO?
Pregled skupine Cochrane(13) pravi, da so raziskave prvotno ocenjevale učinkovitost cepiva proti KME glede na to, ali sproži tvorbo protiteles (kar se meri s t.i. serološkimi testi), vendar ni jasno, ali protitelesa dejansko odražajo odpornost na bolezen:
“However, there is little information about how the antibody levels, as assessed by the different tests, relate to either exposure to or protection from the disease.”
Znano je, da so omenjene skupine ljudi bolj nezdrave, posledično pa je delež bolezni, vključno z meningitisom, v necepljeni skupini večji (gre za t.i. “učinek zdravega cepljenega”, kar je ena glavnih težav raziskav o cepivih).
To pomeni, da so edini indic, ki kaže na dejansko delovanje cepiva na odpornost proti bolezni, epidemiološke raziskave, kot je zgoraj omenjena raziskava iz Avstrije.(1) Če popolnoma odmislimo stranske učinke cepiva (ki jih avstrijska raziskava ne obravnava), so podatki iz Avstrije na prvi pogled prepričljivi – večina cepljenih ni zbolevala za klopnim meningoencefalitisom, medtem ko necepljeni še vedno so (od tu podatek, da je cepivo učinkovito v 95-99% primerih). Poleg tega se je incidenca klopnega meningoencefalitisa zmanjšala istočasno, ko se je povečal delež cepljenih. A pri interpretaciji epidemioloških podatkov je potrebno biti izjemno previden in tudi v tem primeru moramo upoštevati naslednje:
- Skupina necepljenih ljudi (v avstrijski raziskavi je šlo za manjšino oziroma le 12% celotne populacije) se bistveno razlikuje od skupine cepljenih. V necepljeno skupino spadajo ljudje, ki zaradi zdravstvenih težav ne smejo biti cepljeni, in ljudje iz najnižjih slojev prebivalstva, ki si cepljenja ne morejo privoščiti ali pa se izogibajo obiskom pri zdravniku (zasvojeni z drogami ipd.). Iz Latvije na primer poročajo, da so proti KME najmanj verjetno cepljeni ljudje z najnižjim dohodkom, kar je povezano tudi z najnižjo stopnjo izobrazbe.(14) Znano je, da so omenjene skupine ljudi bolj nezdrave, posledično pa je delež bolezni, vključno z meningitisom, v necepljeni skupini večji (gre za t.i. “učinek zdravega cepljenega”, kar je ena glavnih težav raziskav o cepivih).
- Diagnoze po cepljenju so lahko pristranske v smislu, da je tista bolezen, proti kateri je bil nekdo cepljen, redkeje diagnosticirana. Ker obstaja veliko vrst meningitisov z istimi simptomi, diagnosticiranje klopnega meningoencefalitisa pa je težavno (skupina Cochrane je zapisala, da je pri interpretaciji testov potrebna “izjemna previdnost”(13)), je možno, da zdravnik pri cepljenem pacientu (še posebej pri blažjih primerih) diagnosticira kako drugo vrsto meningitisa.
- V Avstriji se je incidenca klopnega meningoencefalitisa znižala po tem, ko se je povečal delež cepljenih proti KME, a tu gre lahko le za slučaj. Na drugi strani je na Švedskem število primerov klopnega meningoencefalitisa poraslo istočasno z naraščajočim deležem cepljenih proti KME.(15)
Nadalje lahko v znanstveni literaturi najdemo številne primere hudega ali celo smrtnega klopnega meningoencefalitisa pri ljudeh, ki so bili cepljeni.(16)(17)(18)(19)(20)(21) Eno od ruskih poročil pravi, da je bila cepljena skoraj četrtina pacientov s klopnim meningoencefalitisom:(16)
“Among TBE patients in 2007-2011, 23.79% were vaccinated according to complete or incomplete course.”
30-50% obolelih za klopnim meningoencefalitisom se ne spomni, da bi pred okužbo imelo klopa, čeprav je inkubacijska doba v večini primerov le 7-14 dni.
Zanimiv je tudi podatek, da imajo ljudje, ki za klopnim meningoencefalitisom zbolijo kljub cepljenju, hujši potek bolezni od tistega pri obolelih necepljenih; pri cepljenih se bolezen namreč pojavlja v zelo hudi obliki. O tem fenomenu poročajo iz različnih držav, vključno s Slovenijo:(22)
“Our data are consistent with those from previous reports that have indicated a severe course of disease in the case of vaccine failures.”
JE KLOP RES GLAVNI POVZROČITELJ BOLEZNI?
Kako se bolezni prenašajo, je težko ugotavljati, zato je pri teh stvareh dobro biti previden. Tudi v primeru klopnega meningoencefalitisa hitro naletimo na čudne podatke – iz različnih držav poročajo, da se 30-50% obolelih za klopnim meningoencefalitisom ne spomni, da bi pred okužbo imelo klopa, čeprav je inkubacijska doba v večini primerov le 7-14 dni. Poročilo iz Nemčije pravi:(23)
“Ca 30–50% of all notified human TBE cases in Germany do not remember a tick bite before the disease.”
Do nekaj odstotkov bolezni naj bi se prenašalo tudi s surovim mlekom, ampak to nikakor ne razloži teh 30-50% ... Morda česa še ne vemo?
Poleg tega je incidenca klopnega meningoencefalitisa v mnogih vzhodnoevropskih državah med 1992 in 1993, torej le v enem letu, porasla za 2- do 30-krat:(14)
“Tick-borne encephalitis (TBE), the most serious widespread vector-borne disease of humans in Europe, increased from 2- to 30-fold in many Central and Eastern European countries from 1992 to 1993, coinciding with independence from Soviet rule.”
So klopi v enem letu postali toliko bolj kužni? So ljudje kar naenkrat pričeli na veliko hoditi po gozdovih? Bolj verjetno je, da je šlo za hud stres, ki ga je prebivalstvo Vzhodne Evrope doživelo po razpadu komunističnega bloka in je dokumentirano pripeljal do slabšega zdravja na splošno.(24)
Nadalje pregled skupine Cochrane(13) navaja, da je približno 75% okuženih ljudi asimptomatičnih, kar potrjuje tudi članek slovenskih avtorjev:(2)
“The large majority of infections with TBEV are asymptomatic; published data suggest that the ratio of asymptomatic infections is between 70% and 98%.”
Do 98% s klopnim meningoencefalitisom okuženih ljudi torej nima nobenih simptomov, kar pomeni, da mora biti prisoten še nek drug faktor (ali več njih), ki je ključen, da nekdo zboli.
ZAKLJUČEK
Vse torej kaže, da o klopnem meningoencefalitisu ne vemo veliko, cepivo pa je z vidika varnosti v najboljšem primeru zelo vprašljivo. Poleg tega imamo na voljo tudi neprimerno varnejše ukrepe, kot so primerna oblačila in obutev, repelenti ter pregledovanje po sprehodih v naravo.
Podprite naš projekt
Z donacijo lahko podprete naše delo, da bomo še naprej lahko objavljali kakovostne vsebine. Hvala, ker nas podpirate!VIRI
(1) Franz X Heinz et al.; Field effectiveness of vaccination against tick-borne encephalitis; Vaccine; oktober 2007
(2) Petra Bogovic, Franc Strle; Tick-borne encephalitis: A review of epidemiology, clinical characteristics, and management; World J Clin Cases; maj 2015
(3) Aukse Mickiene et al.; Tickborne encephalitis in an area of high endemicity in lithuania: disease severity and long-term prognosis; Clin Infect Dis; september 2002
(4) Dace Zavadska et al.; Tick-borne encephalitis: A 43-year summary of epidemiological and clinical data from Latvia (1973 to 2016); PLoS One; 2018
(5) Daniela Amicizia et al.; Epidemiology of tick-borne encephalitis (TBE) in Europe and its prevention by available vaccines; Hum Vaccin Immunother; maj 2013
(6) Electronic Support for Public Health–Vaccine Adverse Event Reporting System (ESP:VAERS); Harvard Pilgrim Health Care, Inc.; september 2010
(7) Gorazd Lesnicar et al.; Pediatric tick-borne encephalitis in 371 cases from an endemic region in Slovenia, 1959 to 2000; Pediatr Infect Dis J; julij 2003
(8) Claudia Albina Massier, Adrijana Lukačič, Jana Vesel; Dosegli smo, da sme zdravnik javno povedati, kaj meni o cepljenju!; Naravna imunost; maj 2014
(9) NAVODILO ZA UPORABO - FSME IMMUN 0,25 ml za otroke; BPZ - Baza podatkov o zdravilih, avgust 2009
(10) NAVODILO ZA UPORABO - FSME IMMUN 0,5 ml; BPZ - Baza podatkov o zdravilih, maj 2010
(11) FSME IMMUN 0,25 ml za otroke suspenzija za injiciranje v napolnjeni injekcijski brizgi; Mediately; maj 2020
(12) Ko se kot zdravnik zaveš, sprva ostaneš povsem sam ...; Naravna imunost, 2013
(13) Vittorio Demicheli et al.; Vaccines for preventing tick‐borne encephalitis; Cochrane Database Syst Rev; januar 2009
(14) Dana Sumilo et al.; Socio-economic factors in the differential upsurge of tick-borne encephalitis in Central and Eastern Europe; Rev Med Virol; marec 2008
(15) Bo Albinsson et al.; Antibody responses to tick-borne encephalitis virus non-structural protein 1 and whole virus antigen–a new tool in the assessment of suspected vaccine failure patients; Infect Ecol Epidemiol; 2019
(16) V V Pogodina et al.; [Tick-borne encephalitis with fulminant course and lethal outcome in patients after plural vaccination]; Vopr Virusol; marec 2013
(17) Parham Sendi et al.; Fatal Outcome of European Tick-borne Encephalitis after Vaccine Failure; Front Neurol. 2017
(18) Thorsten Lenhard et al.; Clinical outcome and cerebrospinal fluid profiles in patients with tick-borne encephalitis and prior vaccination history; Ticks Tick Borne Dis; maj 2018
(19) A Bender et al.; Two severe cases of tick-borne encephalitis despite complete active vaccination--the significance of neutralizing antibodies; J Neurol; marec 2004
(20) S Koppi et al.; [Fatal outcome of tick-borne encephalitis despite complete active vaccination]; Nervenarzt; april 2011
(21) Yolanda B Brauchli et al.; A fatal tick bite occurring during the course of tick-borne encephalitis vaccination; Pediatr Infect Dis J; april 2008
(22) Karin E Hansson et al.; Tick-borne Encephalitis Vaccine Failures: A 10-year Retrospective Study Supporting the Rationale for Adding an Extra Priming Dose in Individuals Starting at Age 50 Years; Clin Infect Dis; januar 2020
(23) SO Brockmann et al.; A cluster of two human cases of tick-borne encephalitis (TBE) transmitted by unpasteurised goat milk and cheese in Germany, May 2016; Euro Surveill; april 2018
(24) Adrianna Murphy et al.; Ischaemic heart disease in the former Soviet Union 1990–2015 according to the Global Burden of Disease 2015 Study; BMJ; september 2017