PO OZNAKAH
5G A. S. Neill aditivi adjuvanti agresija AIDS ajurveda ALARA alergije alge aloe vera alternativno šolanje aluminij anemija anestezija antibiotiki antidepresivi antropologija ARDS artritis arzen astma avtizem avtoimunske bolezni baker bakterije baterije bazna postaja bezgavke biodiverziteta biogoriva bolhe brezposelnost brezvrvični telefon bronhitis budizem cenzura cepiva cepljenje Cervarix Charles Eisenstein Claus Köhnlein Cochrane covid-19 čebele čistila črevesje črna smrt črne koze čuječnost daljnovod darilna ekonomija davica debelost demenca demokracija denar depresija deževni pragozd diabetes dihala dihanje divjad DNK drevesa dušik dvoživke E120 E250 E407 E450 E451 E452 E621 ebola ekološke sveče ekonomija ekosistem električna napeljava elektrohipersenzibilnost elektronska varuška elektronske sveče epidemija epilepsija etika evtanazija farmacija feritin flebotomija fosfati fosilna goriva fotovoltaika FSME-Immun gibanje glifosat globalizacija globalno segrevanje gnojila gozdovi gripa GSO Hans Selye Helena Norberg-Hodge hemoglobin hemokromatoza hepatitis herbicidi hidroelektrarne hidroksiklorokin higiena hiperaktivnost hipoksemija hipotiroidizem histerektomija hlapi hormoni HPV hrenovke humanitarnost iatrogene poškodbe ICNIRP imunologija imunski sistem Indija Indijanci industrializacija infekcijske bolezni inkontinenca insekticidi intenzivna vzreja intubacija izpusti CO2 jajčniki javno dobro jelenjad Jeromy Johnson jetra jod kadmij kajenje kanalizacija kandidiaza karagenan karantena Kary Mullis kastracija kava kisik klimatske spremembe klopi KME kmetijstvo kobilice kolera kometi kompost kompostno stranišče konkurenčnost KOPB korale koronavirus korupcija kriza krom krvni tlak kuga kvasovke laboratorijske preiskave Ladak lakota ledena jedra ledvice lesni sekanci levkemija ležarina limfociti lokalne valute Lyrica mačke mamografija mangan maske maternica maternični vrat medicina mediji meditacija mehanska ventilacija melanom meningoencefalitis menstruacija MERS meso metabolizem meteorji migranti Mike Baillie mikroorganizmi mikrovalovi minimalna plača mitologija mobilni telefon mokrišča monetizacija motnja propadanja čebeljih družin možgani mučenje živali multipla skleroza nadledvična žleza nadzor nanodelci Nara Petrovič narkolepsija navigacija nevarni odpadki nevrotoksičnost nikelj nitrati nitriti nitrozamini nosečnost obresti odpadki oglaševanje ogljični odtis ogljikov dioksid ogljikov monoksid okolje onesnaženje optična vlakna orientacija oslovski kašelj osteoporoza ošpice otroci otroška paraliza otroška varuška ovariektomija pametna hiša pametni merilnik pandemija parafin paraliza Parkinsonova bolezen PCB PCR permakultura permetrin permisivna vzgoja pesticidi Peter Gøtzsche piometra piretroidi placebo plastika plini pljuča pljučnica plodnost podgane podnebje podnebne spremembe podtalnica poliamini politika poplave potresi prašičja gripa pražni cikel prebava predrakave spremembe prehrana prehranska dopolnila prekarno delo previdnostno načelo propaganda prostata protesti protitelesa protivirusna zdravila prst psevdoepidemija psi psihoanaliza ptiči ptičja gripa radar radioaktivnost rak rastline Ray Peat razkužila recikliranje re-lokalizacija remdesivir respiratorji revščina ribe Robert F. Kennedy ml. Sam Bailey samomor SAR SARS Satish Kumar sečila sevanja sežig sežigalnice Silgard Silvio Gesell skupnost sledenje stikom sol solarne sveče sončev minimum sončevi cikli sončne celice spanje srce in ožilje srednji vek SSRI staranje sterilizacija stranski učinki stres Sucharit Bhakdi Summerhill suša sveče svetloba svobodne šole ščitnica škrlatinka šola šolanje na domu španska gripa šport tehnologija testiranje tetanus težke kovine tifus toplogredni plini tradicija transferin trebušna slinavka tuberkuloza učenje ulcerozni kolitis ultravijolična svetloba umetna inteligenca ustvarjalnost uši UTD varilci varjenje vazektomija vedenje ventilatorji vesolje veterinarji vetrne turbine virusi vitamini vnetje voda volfram vreme vrtnarjenje vulkani vzgoja Wi-Fi zakonodaja zastrupitev zaščitna oprema zavetišča zdravila zdravje zelenjava zemlja zika znanost zrak železo želodec živali živo srebro žuželke

Katera nagrobna sveča je najbolj ekološka?

Objavljeno: 27. 10. 2019

Verjetno ste že slišali, da Slovenci spadamo med največje porabnike nagrobnih sveč na svetu. Povprečen Slovenec naj bi jih na leto kupil 8,(1) prodaja pa glede na spodnji graf(2) upada kvečjemu minimalno. Tolikšna poraba sveč seveda predstavlja okoljevarstveni problem, zato si poglejmo, kaj se z njimi zgodi po uporabi.

Grafikon 1: Prodaja in predelava nagrobnih sveč, v tonah. Vir: Delo.

V Sloveniji v posebnih zabojnikih na pokopališčih zberemo nekaj manj kot 40 odstotkov odpadnih sveč, druge pa končajo v mešanih smeteh in se ne reciklirajo (kot je razvidno iz zgornjega grafa). Torej sistem recikliranja že v sami osnovi ne deluje najbolje, težave pa so povzročile tudi sheme za ravnanje z odpadki, ki so tekmovale z zbijanjem marž, zaradi česar je zmanjkalo denarja, in pa podtaknjeni požar v eni od predelovalnic sveč, ki je leta 2017 posledično zaprla svoja vrata. Zaradi vsega omenjenega na dvoriščih komunal zdaj stojijo kupi sveč, za katere še ni jasno, kje bodo končale.(3)

A stopimo še korak dlje in se vprašajmo, ali je recikliranje sveč resnično nekaj, s čimer bi morali biti zadovoljni? Recikliranje namreč ni okolju prijazno, temveč ga kvečjemu lahko označimo za manjše zlo. Verjetno poznate slogan “Reduce, Reuse, Recycle” ali slovensko “Zmanjšaj porabo, ponovno uporabi, recikliraj”. Besedna zveza “Zmanjšaj porabo” ni zastonj na prvem mestu, “recikliraj” pa na zadnjem. Pri recikliranju namreč prav tako porabljamo energijo in onesnažujemo (npr. izdelava in obratovanje mehanizacije za predelavo, prevoz surovin, reciklaža kovin(4) itd.), zato bi moral biti z ekološkega vidika to le izhod v sili. Iz tega razloga pozdravljamo vse iniciative, ki ljudi pozivajo k manjši porabi sveč, v naslednjem članku pa predstavljamo okolju zelo prijazno alternativo, ki spada v kategorijo “ponovno uporabi” (pa še zastonj ali zelo poceni je).

Zaenkrat pa se posvetimo svečam, ki jih trenutno najdemo na našem tržišču, in poglejmo, kako ekološke so.

Sveče z voskom

V preteklosti se je za proizvodnjo sveč uporabljal čebelji vosek, danes pa proizvajalci največkrat uporabljajo cenejši in dostopnejši parafinski vosek, izdelan iz nafte. Občasno se uporablja rastlinski vosek, ki je lahko prav tako neprijazen za okolje (vsebuje lahko npr. palmovo olje, zaradi katerega se po hitrem postopku uničujejo deževni pragozdovi). Problem lahko predstavlja tudi parafin nizke kakovosti, ki vsebuje onesnažila, in nepopolno izgorevanje sveč, pri čemer nastajajo saje in drugi škodljivi izpusti.

Ohišje sveč z voskom je v večini primerov izdelano iz PVC plastike, ki je prav tako izdelana iz nafte, vsebuje pa tudi velik delež klora in je kot taka problematična za sežig, saj se ob gorenju tvorijo izjemno strupeni dioksini. Kolikšne količine strupenih plinov se sproščajo v okolje ob gorenju PVC sveč na pokopališčih, ne vemo, prav gotovo pa takšno segrevanje oziroma gorenje plastike okolju ni prijazno.

Dodatni negativni lastnosti sveč z voskom sta tudi njihov večinoma generični izgled in dejstvo, da so lahke in se na vetru hitro prevrnejo ter po možnosti vnamejo, vosek, ki pri tem steče iz sveče, pa uničuje nagrobnike in tlakovce.

E-sveče imajo pogosto plastično ohišje, obenem pa vsebujejo elektronski modul in baterije, ki sodijo med nevarne odpadke, s tem da že sama proizvodnja ni okolju prijazna in porabi ogromno energije.

Ker sveče z voskom za enkratno uporabo hitro pogorijo, tudi hitro postanejo odpadek. Sveče, ki se zberejo v posebnih zabojnikih (teh je, kot rečeno, manj kot 40 odstotkov vseh prodanih sveč), gredo v predelavo v jeseniški Plastkom, trenutno edino slovensko podjetje, ki se ukvarja s predelavo sveč. V reciklažo gredo plastično ohišje, ostanki parafina in kovinski pokrovček. Plastika se ponovno uporabi predvsem za manjvredne in dolgotrajne materiale, kot so kanalizacijske cevi. Velik del predelane plastike in vosek Plastkom proda v Nemčijo, kar pomeni, da materiali zaradi globalizacije spet po nepotrebnem krožijo po svetu, medtem ko jih mi po vsej verjetnosti uvažamo iz cenejših držav.

Na tržišču smo našli tudi nekaj sveč z voskom, ki so okolju prijaznejše, saj se njihovo ohišje lahko ponovno uporabi. Še posebej sta zanimivi sveča Alfa slovenskega podjetja Košir, ki ima ohišje iz stekla, v katerega se po potrebi doliva tekoči vosek, in sveča avstrijskega proizvajalca Hofer-Kerzen Vertrieb (dobi se v trgovini Müller), pri kateri svečo iz trdnega voska ponovno vstavimo v stekleno ohišje.

Pri nekaterih svečah s steklenim ohišjem za ponovno uporabo, kot je npr. sveča Vrtnica podjetja Košir, se zamenja plastični vložek s parafinsko svečo, kar je okolju manj prijazno, saj gre zopet za relativno velike količine plastike za enkratno uporabo, ki je lahko podvržena gorenju oziroma taljenju. Takšno svečo bi lahko naredili okolju prijaznejšo, če bi v njo vlagali npr. manjše čajne svečke ali pa morda kar sveče brez lončka.

Še ena zanimiva rešitev je nova biorazgradljiva sveča Evergreen, ki ima ohišje iz slovenskega furnirja in naj bi bila celo kompostabilna. Doc. dr. Gašper Gantar, direktor Visoke šole za varstvo okolja, je do teh izjav sicer skeptičen, obenem pa opozarja tudi, da je sveče nelegalno odlagati na kompost.(2)

Elektronske sveče

Elektronske sveče ali e-sveče so dražje od običajnih, a gorijo veliko dlje – od 60 pa vse do 120 dni. To je nedvomno njihova prednost, ampak ali gre dejansko za ekološko izbiro? Po našem mnenju nikakor ne, saj imajo tudi e-sveče pogosto plastično ohišje, obenem pa vsebujejo elektronski modul in baterije, ki sodijo med nevarne odpadke, s tem da že sama proizvodnja ni okolju prijazna in porabi ogromno energije. Baterije naj bi se sicer dalo v večji meri reciklirati, a ne pozabimo, da bi morala biti reciklaža le izhod v sili. Seveda so še toliko večji problem vse tiste e-sveče, ki ne končajo v posebnih zabojnikih za sveče.

Tako proizvodnja kot odlaganje solarnih sveč sta za okolje nedvomno problematična, saj tako celice kot baterije vsebujejo mineralne snovi (vključno s težkimi in redkimi kovinami), ki sodijo med neobnovljive vire. Pridobivanje teh kovin je lahko izjemno problematično za okolje; poleg tega so zdravju škodljive in jih je potrebno odlagati med nevarne odpadke.

Direktorica podjetja Plastkom ima glede e-sveč še posebej slabo mnenje, saj je za časopis Delo povedala: “Elektronsko svečo pri nas promovirajo kot ekosvečo. V resnici promovirajo nekaj, kar se ne da predelati. To je zavajanje, ki ga dopušča celo zakonodaja, za katero trdim, da je obrnjena na glavo.”(5) Dodaja tudi, da je plastika, iz katere je e-sveča narejena, primerna zgolj za sežig; do danes nam je upamo že jasno, da imajo sežigalnice na okolje lahko naravnost katastrofalen vpliv, ki je pogosto prikrit s prirejenimi meritvami in drugimi goljufijami.(6)(7)

Glede vpliva e-sveč na okolje so si mnenja strokovnjakov sicer zelo različna, saj nekateri pravijo, da so kljub vsemu najbolj ekološke od vseh sveč.(2) Do razkola verjetno prihaja zato, ker je vpliv na okolje v resnici popolnoma nemogoče izmeriti, naj gre za še tako poglobljeno raziskavo. Zmedo morda povzroča tudi dejstvo, da se sežig v Evropi pogosto označuje kot “reciklaža”.(8)

Omeniti pa je potrebno še en, po našem mnenju zelo velik problem elektronskih sveč in to je njihov izgled, saj so estetsko lahko celo zelo moteče. Medtem ko ogenj oddaja čarobno, pomirjajočo svetlobo, pa so elektronske sveče le bolj ali manj posrečeni ponaredki z nenaravno LED svetlobo. Ob obisku pokopališča vedno pogosteje opažamo številne utripajoče sveče v neokusnih barvah, ki so po našem mnenju popolnoma neprimerne za grobove. Če bo šlo tako naprej, bodo imela naša pokopališča kmalu izgled kakega zabaviščnega parka.

Solarne sveče

Podobno kot pri ostalih izdelkih na tržišču prevladujejo nizkokakovostne, okolju neprijazne sveče z generičnim izgledom, proizvajalci, ki se trudijo delati bolj ekološko in kakovostno, pa morajo “plavati proti toku”.

Ko smo v prodajalni sveč vprašali za ekološko svečo, so nam nemudoma ponudili solarno svečo, ki jo mnogi vidijo kot trenutno najbolj ekološko izbiro na tržišču. A kljub temu, da se solarna sveča slovenskega proizvajalca EMMA dobi tudi v lepem steklenem ohišju in zdrži do 1000 dni, pa ne moremo mimo dejstva, da sta tako proizvodnja kot odlaganje takšnih sveč za okolje nedvomno problematična. Solarne sveče namreč tako kot e-sveče vsebujejo baterijo, poleg tega pa še sončne celice, ki baterijo polnijo. Sončna energija nikakor ni čista oziroma obnovljiva energija, saj tako celice kot baterije vsebujejo mineralne snovi (vključno s težkimi in redkimi kovinami), ki sodijo med neobnovljive vire. Pridobivanje teh kovin je lahko izjemno problematično za okolje(9); poleg tega so zdravju škodljive in jih je potrebno odlagati med nevarne odpadke. Pri proizvodnji sončnih celic se uporabljajo oziroma sproščajo številne nevarne kemikalije, kot so fosfin, arzen, kadmij, svinec, trikloroetan in krom.(10) K omenjenemu lahko dodamo še problem estetike, omenjen že pri e-svečah.

Povzetek

Katera nagrobna sveča ima torej najmanjši vpliv na okolje? Kot rečeno je vpliv na okolje nemogoče izmeriti, zato lahko le ugibamo. Dejstvo pa je, da so tako sveče za enkratno uporabo (še posebej parafinske), e-sveče in solarne sveče vse okoljsko problematične. Če bi že morali kupiti svečo, bi verjetno izbrali svečo Alfa ali Hofer, ki sta v steklenem ohišju in se lahko ponovno uporabita, a tudi ti imata določen negativni vpliv na okolje. Obenem lahko enostavno in tudi brez denarja pridete do precej bolj ekološke rešitve, ki jo predstavljamo v naslednjem članku.

Nagrobne sveče so zelo dober primer, kako trenutna ekonomija deluje v smeri uničevanja okolja z nesmiselno potrošnjo. Tehnično gledano bi z lahkoto že od samega začetka izdelovali sveče, ki bi bile zelo ekološke (npr. trajno stekleno ohišje in vložek, ki se menja, vse skupaj pa ob poškodbi tudi relativno enostavno reciklira), a to ni v interesu proizvajalcev, saj pri ničemer, kar se da ponovno uporabiti, ne gre za dober posel. Industrija teži k proizvodnji neštetih generičnih cenenih izdelkov in ker je lokalno postalo “neekonomično”, večina teh izdelkov od začetka proizvodnje do končnega kupca prepotuje dolge razdalje, za kar se porabijo ogromne količine goriva in embalaže. Posledično podobno kot pri ostalih izdelkih na tržišču prevladujejo nizkokakovostne, okolju neprijazne sveče z generičnim izgledom, proizvajalci, ki se trudijo delati bolj ekološko in kakovostno, pa morajo “plavati proti toku”. Ker je naše okolje v tej točki že hudo degradirano, je skrajni čas, da prenehamo biti zadovoljni s sistemom, kjer je ekonomija v diametralnem nasprotju z ekologijo, in pričnemo razmišljati v smeri boljših rešitev.


Podprite naš projekt

Z donacijo lahko podprete naše delo, da bomo še naprej lahko objavljali kakovostne vsebine. Hvala, ker nas podpirate!
2€
5€
10€
20€

VIRI

(1) Odpadne (nagrobne) sveče – vir sekundarnih surovin; Interseroh; 2017
(2) Raje svečo manj kot izbrati ekološko, ki to ni; Špela Kuralt; Delo; 2019
(3) Stare sveče še kar čakajo na odvoz; Primorske novice; Jana Krebelj; 2019
(4) Health risk assessment in the metal scrap recycle: the case of Brescia; G Ital Med Lav Ergon; 2012
(5) Elektronske sveče še večji križ kot navadne; Polona Malovrh; Delo; 2016
(6) The story of REC: The hidden emissions of the youngest Dutch incinerator; Rossella Recupero; Zero Waste Europe; 2019
(7) A story of hidden emission: The case of Sant Adrià de Besós Incinerator; Rossella Recupero; Zero Waste Europe; 2019
(8) The dark truth behind Sweden's 'revolutionary' recycling schemes; Dominic Hogg; The Independent; 2016
(9) Nickel mining: the hidden environmental cost of electric cars; Max Opray; The Guardian; 2017
(10) What is ‘Energy Denial’?; Don Fitz; Local Futures; 2019
Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.