PO OZNAKAH
5G aditivi adjuvanti AIDS ajurveda ALARA alergije alge aloe vera aluminij anemija antibiotiki antidepresivi antropologija ARDS artritis astma avtizem avtoimunske bolezni baker bakterije baterije bazna postaja biodiverziteta bolhe brezposelnost brezvrvični telefon budizem cenzura cepiva cepljenje Cervarix Charles Eisenstein Claus Köhnlein Cochrane covid-19 čebele čistila črevesje čuječnost daljnovod darilna ekonomija davica demokracija denar deževni pragozd diabetes dihala dihanje DNK dušik dvoživke E120 E250 E407 E450 E451 E452 E621 ekološke sveče ekonomija električna napeljava elektrohipersenzibilnost elektronska varuška elektronske sveče epidemija epilepsija farmacija feritin flebotomija fosfati FSME-Immun gibanje globalizacija gnojila gozdovi gripa GSO Hans Selye Helena Norberg-Hodge hemoglobin hemokromatoza hepatitis hidroksiklorokin hiperaktivnost hipoksemija hormoni HPV hrenovke humanitarnost iatrogene poškodbe ICNIRP imunologija imunski sistem Indija industrializacija infekcijske bolezni insekticidi intenzivna vzreja intubacija javno dobro Jeromy Johnson jetra jod kanalizacija kandidiaza karagenan karantena kava kisik klimatske spremembe klopi KME kmetijstvo kompost kompostno stranišče konkurenčnost KOPB korale koronavirus korupcija kriza krma krvni tlak kvasovke laboratorijske preiskave Ladakh ledvice levkemija ležarina limfociti lokalne valute Lyrica mačke mamografija maske maternični vrat medicina mediji meditacija mehanska ventilacija meningoencefalitis menstruacija meso migranti mikroorganizmi mikrovalovi minimalna plača mobilni telefon monetizacija motnja propadanja čebeljih družin možgani multipla skleroza nadledvična žleza nadzor Nara Petrovič narkolepsija navigacija nevarni odpadki nevrotoksičnost nikelj nitrati nitriti nitrozamini nosečnost obresti odpadki oglaševanje ogljikov dioksid okolje onesnaženje optična vlakna orientacija oslovski kašelj osteoporoza ošpice otroci otroška paraliza otroška varuška pametna hiša pametni merilnik pandemija parafin paraliza PCB PCR permakultura permetrin pesticidi Peter Gøtzsche piretroidi plastika pljuča pljučnica plodnost podtalnica poliamini politika prašičja gripa prebava predrakave spremembe prehrana prehranska dopolnila prekarno delo previdnostno načelo propaganda protesti protitelesa protivirusna zdravila prst psi ptiči ptičja gripa radar rak rastline Ray Peat razkužila recikliranje re-lokalizacija remdesivir respiratorji revščina ribe Robert F. Kennedy ml. samomor SAR SARS Satish Kumar sevanja sežig Silgard Silvio Gesell skupnost sledenje stikom sol solarne sveče sončne celice spanje srce in ožilje staranje stranski učinki stres Sucharit Bhakdi sveče svetloba ščitnica škrlatinka šola španska gripa šport tehnologija testiranje tetanus težke kovine tifus tradicija transferin trebušna slinavka tuberkuloza ulcerozni kolitis uši UTD virusi vitamini vnetje voda vrtnarjenje Wi-Fi zakonodaja zdravila zdravje zelenjava zemlja znanost zrak železo želodec živali živo srebro žuželke

Sevanje šolskih usmerjevalnikov Wi-Fi ni zanemarljivo

Objavljeno: 4.2.2020

Kdor vsaj približno spremlja problematiko škodljivosti elektromagnetnih sevanj, je gotovo že videl spodnji graf, ki so ga pripravili na Inštitutu za neionizirna sevanja (INIS). Graf je bil objavljen v več časopisih (npr. v Delu in Večeru) in v brošuri ter letaku, ki jih je Arnes novembra 2019 razposlal vsem šolam z namenom obveščanja o varnosti naprav Wi-Fi. Prikazan je bil tudi kot del nekaterih javnih predstavitev, vključno s predstavitvijo Mateja Huša na nedavnem javnem posvetu o tehnologiji 5G.

Grafikon 1: Sevalne obremenitve virov v odstotkih dovoljene mejne vrednosti. Meritve so bile opravljene na razdalji 30 cm od naprave (z izjemo bazne postaje, za katero je izmerjena vrednost podana na razdalji 180 m od naprave).

Namen grafa je bil pomiriti zaskrbljeno javnost z razlago, da je sevanje brezžičnih usmerjevalnikov (Wi-Fi) v primerjavi z ostalimi napravami praktično zanemarljivo. Njihovo sevanje naj bi bilo namreč že na razdalji 30 cm od naprave pod 1% dovoljene mejne vrednosti, obenem pa naj bi bilo tudi veliko manjše od drugih sevalnih obremenitev, ki smo jim izpostavljeni v vsakdanjem življenju.

A izkaže se, da bi graf kazal zelo drugačno sliko, če bi vanj vnesli podatke za osnovnošolski usmerjevalnik Wi-Fi iz drugega INIS-ovega grafa, ki ga prav tako najdemo v brošuri, poslani slovenskim šolam.

Spodaj je prikazan omenjeni INIS-ov graf:

Grafikon 2: Sevanje osnovnošolskega usmerjevalnika Wi-Fi pri različnih prenosih. Modra črta prikazuje sevanje, ko ni prenosa, rdeča črta pa sevanje pri največjem prenosu.

Na grafu smo z zeleno črto označili razdaljo 30 cm, pri kateri smo odčitali vrednosti, ki pri napravi brez prenosa znašajo okrog 2 V/m, v primeru maksimalnega prenosa pa okrog 7 V/m. Te številke smo preračunali v odstotke dovoljene mejne vrednosti, ki je glede na uredbo za prebivalstvo v Sloveniji za naprave Wi-Fi določena pri 19 V/m. (Pri "odstotkih dovoljene mejne vrednosti" ne gre za preprosti odstotni račun, temveč je potrebno uporabiti enačbo, ki odstotke kvadrira. Na ta način dobimo za izpostavljenosti pod mejnimi vrednostmi veliko manjše vrednosti, kot če bi uporabili odstotni račun.)

Sevanje šolskega usmerjevalnika Wi-Fi brez prenosa torej znaša okrog 1% mejne vrednosti, sevanje šolskega usmerjevalnika Wi-Fi pri maksimalnem prenosu pa okrog 14% mejne vrednosti.

Če te vrednosti vnesemo v zgornji graf, le-ta kar naenkrat prikaže popolnoma drugačno sliko:

Grafikon 3: Sevalne obremenitve virov v odstotkih dovoljene mejne vrednosti. “Šolski Wi-Fi” je usmerjevalnik Wi-Fi, kakršnega najdemo v osnovnih šolah.

Vprašanje, ki se zastavlja, je: Zakaj v gradivu, ki ga je Arnes razposlal šolam z namenom obveščanja o varnosti naprav Wi-Fi, na grafu niso prikazani relevantni podatki za šolski usmerjevalnik Wi-Fi, ki je v uporabi? Ko usmerjevalnik Wi-Fi prenaša podatke, so sevalne obremenitve namreč lahko neprimerno večje od obremenitev, ko naprava ne prenaša podatkov. V enem razredu je lahko tudi do 30 otrok, ki vsi naenkrat prenašajo vsebine.

Zastavlja pa se tudi vprašanje, zakaj je Arnes šolam poslal gradivo, v katerem med drugim najdemo tudi predavanje Mateja Huša? Kot smo podrobno obrazložili v posebnem prispevku, Matej Huš ni strokovnjak za področje bioloških vplivov sevanj, njegova predavanja pa so posledično izjemno pristranska in zavajajoča.

Zgornji graf pa ni zavajajoč le zaradi omenjenega, temveč tudi zaradi drugih nepravilnosti:

  1. Poleg usmerjevalnikov Wi-Fi, ki jih imamo tipično prižgane 24 ur na dan, graf prikazuje tudi naprave, ki jih uporabljamo le krajši čas (mikrovalovna pečica, brivnik, sušilnik za lase, indukcijsko kuhališče). Pri usmerjevalniku Wi-Fi gre torej za veliko večjo kumulativno izpostavljenost.
  2. Na grafu so prikazane tudi naprave, pri katerih imamo izbiro oziroma se sami odločimo, ali jih bomo uporabili ali ne (mikrovalovna pečica, sušilnik za lase, brivnik, elektronska varuška, indukcijsko kuhališče). Kar se tiče usmerjevalnikov Wi-Fi, otroci v šolah, pa tudi mnogi drugi izpostavljeni, te izbire nimajo. Že samo točki 1 in 2 sta zadosten razlog, da lahko primerjavo označimo za nepošteno in nekorektno.
  3. Graf prikazuje povprečne sevalne obremenitve virov, ne prikazuje pa maksimalnih obremenitev (PEAK), ki so lahko za usmerjevalnike Wi-Fi veliko večje od povprečnih obremenitev. Strokovnjaki s področja preučevanja bioloških vplivov EM sevanj, ki upoštevajo previdnostno načelo, so mnenja, da bi morali pri ugotavljanju tveganja upoštevati maksimalne obremenitve.
  4. Graf zamolči, da je lahko nekaj odstotkov otrok (zaradi narave Gaussove krivulje) s sevanji močno obremenjenih že doma, po novem pa bodo še dodatno obremenjeni v šolah. Za 200000 učencev v osnovnih šolah to pomeni, da je takšnih lahko na tisoče otrok. Teh otrok preprosto ne smemo zanemariti.
  5. Tudi če bi naprave Wi-Fi res sevale manj močno od ostalih naprav, to še ne pomeni nujno, da so biološki učinki manjši (t. i. nelinearni učinki). Če navedemo le nekaj primerov:
    • Miller et al.: “Skupna absorbirana sevalna energija je en od pomembnih faktorjev pri ugotavljanju tveganja (Hardell et al., 2005). A kot so zapisali Belyaev et al. (2009), Belyaev (2010) in Markova et al. (2010), so modulacija in signali za informacijsko vsebino lahko še bolj pomembni, kar se tiče bioloških vplivov sevanja. Zato bi bilo povečano tveganje za gliom, o katerem so poročali pri šibkejših signalih 3G-UMTS, lahko rezultat dejstva, da je modulacija bolj pomembna od same jakosti signala.”
    • Dr. Louis Slesin, dolgoletni urednik priznane revije Microwave News: “Nelinearni učinki za preučevalce elektromagnetnih sevanj niso nič novega. Že pred 30 leti je dr. Ross Adey organiziral konferenco na temo nelinearnih učinkov EMS na biološke sisteme.“
    • Salford et al.: "Naša skupina je preučevala učinke netermičnih radiofrekvenčnih elektromagnetnih polj na možgansko pregrado pri sesalcih. Polja s stopnjo absorbirane energije pod 1 W/kg so pri seriji približno 2000 podgan povzročila statistično značilno povečano uhajanje albumina skozi možgansko pregrado. Ena izmed najbolj presenetljivih ugotovitev je bila, da je do največjega uhajanja albumina skozi pregrado prišlo pri najmanjših stopnjah absorbirane energije (10 mW/kg)."
  6. Graf ne predstavlja realnih sevalnih obremenitev, npr. telefon redkokdo uporablja 30 cm od telesa, prav tako brivnik ipd.
  7. In kar je morda najpomembnejše, graf zamolči na stotine raziskav, ki so pokazale škodljive učinke sevanj veliko pod dovoljenimi mejami. Večji del stroke je zato mnenja, da so dovoljene meje neustrezne za zaščito javnega zdravja.

Zaradi zavajajoče narave grafa so lahko učitelji, starši in drugi bralci po vsej Sloveniji napačno interpretirali tveganje, ki ga predstavljajo usmerjevalniki Wi-Fi. Kako bo popravljena škoda, ki je bila narejena z napačnim poročanjem?

Poudariti je potrebno tudi, da pri uvedbi usmerjevalnikov Wi-Fi v šolah ni bilo upoštevano previdnostno načelo:

“[Bistvo previdnostnega načela] je v tem, da je v primeru dvoma o neobstoju škodljivih vplivov treba predpostaviti, da ti obstajajo in odločati v skladu s to predpostavko. Pomanjkanje podatkov ali dokazov o škodljivosti vplivov ni opravičilo za odobritev plana z morebitnimi škodljivimi vplivi, prav tako zagovorniki okolja niso dolžni zagotoviti takšnih podatkov [...] Pobudnik plana, ali v smislu prava Evropske Skupnosti povzročitelj obremenitve, je tisti, ki bo moral dokazati, da njegov plan ne bo imel škodljivih posledic za okolje.”

Poleg tega uvedba šolskih usmerjevalnikov Wi-Fi ni bila v skladu z Resolucijo 1815 Sveta Evrope, saj ni bilo upoštevano načelo ALARA (ang. as low as reasonably achievable). Sevalne obremenitve je namreč potrebno zmanjševati in ne povečevati, še posebej pa to velja za najbolj ranljive skupine, kamor spadajo otroci. Glede na to, da imajo šole možnost povezovanja na optični kabel, bi se dodatnim sevalnim obremenitvam lahko v celoti izognili.

Podprite naš projekt

Projekt Ni nam vseeno je naše darilo vam. Ustvarjamo ga s srcem, v želji, da najdete koristne informacije, ki bi vam lahko pomagale, da (p)ostanete zdravi. Vsak doniran znesek bo porabljen za dober namen.
Doniraj
Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.