Kdor vsaj približno spremlja problematiko škodljivosti elektromagnetnih sevanj, je gotovo že videl spodnji graf, ki so ga pripravili na Inštitutu za neionizirna sevanja (INIS). Graf je bil objavljen v več časopisih (npr. v Delu in Večeru) in v brošuri ter letaku, ki jih je Arnes novembra 2019 razposlal vsem šolam z namenom obveščanja o varnosti naprav Wi-Fi. Prikazan je bil tudi kot del nekaterih javnih predstavitev, vključno s predstavitvijo Mateja Huša na nedavnem javnem posvetu o tehnologiji 5G.
Grafikon 1: Sevalne obremenitve virov v odstotkih dovoljene mejne vrednosti. Meritve so bile opravljene na razdalji 30 cm od naprave (z izjemo bazne postaje, za katero je izmerjena vrednost podana na razdalji 180 m od naprave).
Namen grafa je bil pomiriti zaskrbljeno javnost z razlago, da je sevanje brezžičnih usmerjevalnikov (Wi-Fi) v primerjavi z ostalimi napravami praktično zanemarljivo. Njihovo sevanje naj bi bilo namreč že na razdalji 30 cm od naprave pod 1% dovoljene mejne vrednosti, obenem pa naj bi bilo tudi veliko manjše od drugih sevalnih obremenitev, ki smo jim izpostavljeni v vsakdanjem življenju.
A izkaže se, da bi graf kazal zelo drugačno sliko, če bi vanj vnesli podatke za osnovnošolski usmerjevalnik Wi-Fi iz drugega INIS-ovega grafa, ki ga prav tako najdemo v brošuri, poslani slovenskim šolam.
Spodaj je prikazan omenjeni INIS-ov graf:
Grafikon 2: Sevanje osnovnošolskega usmerjevalnika Wi-Fi pri različnih prenosih. Modra črta prikazuje sevanje, ko ni prenosa, rdeča črta pa sevanje pri največjem prenosu.
Na grafu smo z zeleno črto označili razdaljo 30 cm, pri kateri smo odčitali vrednosti, ki pri napravi brez prenosa znašajo okrog 2 V/m, v primeru maksimalnega prenosa pa okrog 7 V/m. Te številke smo preračunali v odstotke dovoljene mejne vrednosti, ki je glede na uredbo za prebivalstvo v Sloveniji za naprave Wi-Fi določena pri 19 V/m. (Pri "odstotkih dovoljene mejne vrednosti" ne gre za preprosti odstotni račun, temveč je potrebno uporabiti enačbo, ki odstotke kvadrira. Na ta način dobimo za izpostavljenosti pod mejnimi vrednostmi veliko manjše vrednosti, kot če bi uporabili odstotni račun.)
Sevanje šolskega usmerjevalnika Wi-Fi brez prenosa torej znaša okrog 1% mejne vrednosti, sevanje šolskega usmerjevalnika Wi-Fi pri maksimalnem prenosu pa okrog 14% mejne vrednosti.
Če te vrednosti vnesemo v zgornji graf, le-ta kar naenkrat prikaže popolnoma drugačno sliko:
Grafikon 3: Sevalne obremenitve virov v odstotkih dovoljene mejne vrednosti. “Šolski Wi-Fi” je usmerjevalnik Wi-Fi, kakršnega najdemo v osnovnih šolah.
Vprašanje, ki se zastavlja, je: Zakaj v gradivu, ki ga je Arnes razposlal šolam z namenom obveščanja o varnosti naprav Wi-Fi, na grafu niso prikazani relevantni podatki za šolski usmerjevalnik Wi-Fi, ki je v uporabi? Ko usmerjevalnik Wi-Fi prenaša podatke, so sevalne obremenitve namreč lahko neprimerno večje od obremenitev, ko naprava ne prenaša podatkov. V enem razredu je lahko tudi do 30 otrok, ki vsi naenkrat prenašajo vsebine.
Zastavlja pa se tudi vprašanje, zakaj je Arnes šolam poslal gradivo, v katerem med drugim najdemo tudi predavanje Mateja Huša? Kot smo podrobno obrazložili v posebnem prispevku, Matej Huš ni strokovnjak za področje bioloških vplivov sevanj, njegova predavanja pa so posledično izjemno pristranska in zavajajoča.
Zgornji graf pa ni zavajajoč le zaradi omenjenega, temveč tudi zaradi drugih nepravilnosti:
- Poleg usmerjevalnikov Wi-Fi, ki jih imamo tipično prižgane 24 ur na dan, graf prikazuje tudi naprave, ki jih uporabljamo le krajši čas (mikrovalovna pečica, brivnik, sušilnik za lase, indukcijsko kuhališče). Pri usmerjevalniku Wi-Fi gre torej za veliko večjo kumulativno izpostavljenost.
- Na grafu so prikazane tudi naprave, pri katerih imamo izbiro oziroma se sami odločimo, ali jih bomo uporabili ali ne (mikrovalovna pečica, sušilnik za lase, brivnik, elektronska varuška, indukcijsko kuhališče). Kar se tiče usmerjevalnikov Wi-Fi, otroci v šolah, pa tudi mnogi drugi izpostavljeni, te izbire nimajo. Že samo točki 1 in 2 sta zadosten razlog, da lahko primerjavo označimo za nepošteno in nekorektno.
- Graf prikazuje povprečne sevalne obremenitve virov, ne prikazuje pa maksimalnih obremenitev (PEAK), ki so lahko za usmerjevalnike Wi-Fi veliko večje od povprečnih obremenitev. Strokovnjaki s področja preučevanja bioloških vplivov EM sevanj, ki upoštevajo previdnostno načelo, so mnenja, da bi morali pri ugotavljanju tveganja upoštevati maksimalne obremenitve.
- Graf zamolči, da je lahko nekaj odstotkov otrok (zaradi narave Gaussove krivulje) s sevanji močno obremenjenih že doma, po novem pa bodo še dodatno obremenjeni v šolah. Za 200000 učencev v osnovnih šolah to pomeni, da je takšnih lahko na tisoče otrok. Teh otrok preprosto ne smemo zanemariti.
- Tudi če bi naprave Wi-Fi res sevale manj močno od ostalih naprav, to še ne pomeni nujno, da so biološki učinki manjši (t. i. nelinearni učinki). Če navedemo le nekaj primerov:
- Miller et al.: “Skupna absorbirana sevalna energija je en od pomembnih faktorjev pri ugotavljanju tveganja (Hardell et al., 2005). A kot so zapisali Belyaev et al. (2009), Belyaev (2010) in Markova et al. (2010), so modulacija in signali za informacijsko vsebino lahko še bolj pomembni, kar se tiče bioloških vplivov sevanja. Zato bi bilo povečano tveganje za gliom, o katerem so poročali pri šibkejših signalih 3G-UMTS, lahko rezultat dejstva, da je modulacija bolj pomembna od same jakosti signala.”
- Dr. Louis Slesin, dolgoletni urednik priznane revije Microwave News: “Nelinearni učinki za preučevalce elektromagnetnih sevanj niso nič novega. Že pred 30 leti je dr. Ross Adey organiziral konferenco na temo nelinearnih učinkov EMS na biološke sisteme.“
- Salford et al.: "Naša skupina je preučevala učinke netermičnih radiofrekvenčnih elektromagnetnih polj na možgansko pregrado pri sesalcih. Polja s stopnjo absorbirane energije pod 1 W/kg so pri seriji približno 2000 podgan povzročila statistično značilno povečano uhajanje albumina skozi možgansko pregrado. Ena izmed najbolj presenetljivih ugotovitev je bila, da je do največjega uhajanja albumina skozi pregrado prišlo pri najmanjših stopnjah absorbirane energije (10 mW/kg)."
- Graf ne predstavlja realnih sevalnih obremenitev, npr. telefon redkokdo uporablja 30 cm od telesa, prav tako brivnik ipd.
- In kar je morda najpomembnejše, graf zamolči na stotine raziskav, ki so pokazale škodljive učinke sevanj veliko pod dovoljenimi mejami. Večji del stroke je zato mnenja, da so dovoljene meje neustrezne za zaščito javnega zdravja.
Zaradi zavajajoče narave grafa so lahko učitelji, starši in drugi bralci po vsej Sloveniji napačno interpretirali tveganje, ki ga predstavljajo usmerjevalniki Wi-Fi. Kako bo popravljena škoda, ki je bila narejena z napačnim poročanjem?
Poudariti je potrebno tudi, da pri uvedbi usmerjevalnikov Wi-Fi v šolah ni bilo upoštevano previdnostno načelo:
“[Bistvo previdnostnega načela] je v tem, da je v primeru dvoma o neobstoju škodljivih vplivov treba predpostaviti, da ti obstajajo in odločati v skladu s to predpostavko. Pomanjkanje podatkov ali dokazov o škodljivosti vplivov ni opravičilo za odobritev plana z morebitnimi škodljivimi vplivi, prav tako zagovorniki okolja niso dolžni zagotoviti takšnih podatkov [...] Pobudnik plana, ali v smislu prava Evropske Skupnosti povzročitelj obremenitve, je tisti, ki bo moral dokazati, da njegov plan ne bo imel škodljivih posledic za okolje.”
Poleg tega uvedba šolskih usmerjevalnikov Wi-Fi ni bila v skladu z
Resolucijo 1815 Sveta Evrope, saj ni bilo upoštevano
načelo ALARA (ang.
as low as reasonably achievable). Sevalne obremenitve je namreč potrebno zmanjševati in ne povečevati, še posebej pa to velja za najbolj ranljive skupine, kamor spadajo otroci.
Glede na to, da imajo šole možnost povezovanja na optični kabel, bi se dodatnim sevalnim obremenitvam lahko v celoti izognili.
Podprite naš projekt
Z donacijo lahko podprete naše delo, da bomo še naprej lahko objavljali kakovostne vsebine. Hvala, ker nas podpirate!