O projektu


Projekt Ni nam vseeno je nastal leta 2009 z namenom ozavestiti javnost glede problematike aditivov (t.i. »E-jev«) v prehrani. Nekateri aditivi so verjetno dokaj neškodljivi, večina pa jih je v prehrani povsem nepotrebna in predstavlja tveganje za naše zdravje. Na spletni strani so objavljeni podatki o posameznih aditivih, obenem pa se na njej dopolnjuje zbirka podatkov o izdelkih, ki te aditive vsebujejo. Pri projektu sodelujejo prostovoljci, ki sporočajo podatke o izdelkih. Glede na to, da je kvaliteta hrane v trgovskih centrih vedno bolj vprašljiva, želimo ljudi spodbuditi, da bi kupovali premišljeno in uživali hrano, ki je zdravju in okolju prijaznejša - iz svežih, lokalnih, sezonskih in ekološko pridelanih sestavin.

Leta 2014 smo vključili še področje kozmetike. Kozmetika namreč vsebuje pravo vesolje kemikalij (obstaja več deset tisoč kozmetičnih sestavin), ki jih pogosto brez pomisleka dajemo na kožo, številne potencialno tvegane snovi pa se skozi njo zlahka absorbirajo v telo. Verjetno tudi ni potrebno posebej poudarjati, da interakcije posameznih sestavin (t.i. »koktajl učinek«) niso in zaradi kombinatorike pravzaprav tudi ne morejo biti raziskane. Če potegnemo črto, lahko sklenemo le, da je večina kozmetike škodljiv balast, ki ga trg ustvarja izključno zaradi dobičkov.

V zadnjem času se intenzivno posvečamo raziskovanju v medijih zapostavljene problematike škodljivosti neionizirajočih elektromagnetnih sevanj umetnega izvora (po domače sevanj mobilnih telefonov, baznih postaj, brezžičnih naprav, daljnovodov, električne napeljave itd.). Tovrstna sevanja za ljudi in okolje predstavljajo vedno večje tveganje, saj se izpostavljenost iz leta v leto povečuje; priča smo povezovanju “pametnih” naprav, obeta se nam tehnologija 5G, “internet stvari”... Pred škodljivimi sevanji bi bilo še posebej potrebno zaščititi najbolj ranljive skupine - naše najmlajše, nosečnice, bolne in starejše. V ta namen smo pripravili več člankov ter poučno infografiko, obenem pa je na naši spletni strani možno dostopati do baze trenutno že več kot 1200 strokovnih objav na to temo.

Glede na to, da ljudje v resnici zelo malo vemo o interakciji potencialno škodljivih okoljskih dejavnikov z živimi organizmi, saj je le-ta izjemno kompleksna, se nam zdi edino smiselno upoštevanje previdnostnega načela, na katerega se opiramo pri vseh naših ocenah tveganja. Če obstaja sum na škodljivost neke snovi, če obstaja razlog za skrb, še posebej, ko gre za naše najmlajše, je potrebno delovati modro in previdno. V tem primeru se nam zdi ključnega pomena, da skupaj delamo na tem, da potencialno škodljive prakse omejimo oz. zamenjamo z boljšimi alternativami.

Poleg naštetega se nameravamo v večji meri posvetiti tudi drugim področjem, kot je okoljevarstvo, permakultura/regenerativno kmetijstvo, alternativne oblike ekonomije in šolstva, holistične metode zdravljenja itd. Glede na to, da so poglabljajoče se krize, ki smo jim priča na najrazličnejših področjih, medsebojno povezane, je potrebno pri reševanju problemov zavzeti celostni pristop.

Naše mnenje je, da problemov ne bomo rešili z gradnjo novih cest ter novih trgovskih centrov, regulacijo strug, povečevanjem BDP-ja, visokotehnološkimi izdelki, konkurenčnostjo in drugimi “klasičnimi” ukrepi, temveč le s korenitimi spremembami in temeljitim preizpraševanjem obstoječih vrednot.

Osredotočenost na denar, materialno, kvantitativno in merljivo moramo preusmeriti na resnično pomembne stvari, ki pa niso oz. so težje merljive in jih naš trenutni način razmišljanja posledično spregleda - odnose med ljudmi, medsebojno zaupanje, kvaliteto izdelkov in storitev, dobro počutje... Imamo namreč obilje materialnega (tehnologije in raznoraznih pripomočkov, ki nam naj bi olajševali življenje), obenem pa imamo vedno manj časa in energije za druženje in ustvarjalno delo. Temu je tako, ker je tehnologija, kot jo poznamo danes, v resnici del problema; namesto da bi ona služila nam, smo ljudje postali njeni sužnji, obenem pa z njeno pomočjo uničujemo same temelje zdravja ekosistemov in posledično tudi našega lastnega preživetja.

Mnogi vse to, o čemer pišemo, že prepoznavajo in se usmerjajo nazaj k naravi ter k rešitvam, ki so se tekom tisočletij izkazale za preverjene, saj ohranjajo ravnovesje med človekom in naravo. Takšnim rešitvam želimo v bodoče posvetiti veliko prostora, saj verjamemo, da lahko vsak od nas s svojim ravnanjem pripomore k vzpostavljanju ponovnega ravnovesja.

Vemo, da je lepši svet mogoč, zato vas vabimo k soustvarjanju nove zgodbe!

Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.