PO OZNAKAH
5G aditivi adjuvanti AIDS ajurveda ALARA alergije alge aloe vera aluminij anemija antibiotiki antidepresivi antropologija ARDS artritis astma avtizem avtoimunske bolezni baker bakterije baterije bazna postaja bezgavke biodiverziteta biogoriva bolhe brezposelnost brezvrvični telefon budizem cenzura cepiva cepljenje Cervarix Charles Eisenstein Claus Köhnlein Cochrane covid-19 čebele čistila črevesje črna smrt čuječnost daljnovod darilna ekonomija davica demokracija denar deževni pragozd diabetes dihala dihanje DNK drevesa dušik dvoživke E120 E250 E407 E450 E451 E452 E621 ekološke sveče ekonomija ekosistem električna napeljava elektrohipersenzibilnost elektronska varuška elektronske sveče epidemija epilepsija farmacija feritin flebotomija fosfati fosilna goriva fotovoltaika FSME-Immun gibanje globalizacija globalno segrevanje gnojila gozdovi gripa GSO Hans Selye Helena Norberg-Hodge hemoglobin hemokromatoza hepatitis hidroelektrarne hidroksiklorokin hiperaktivnost hipoksemija hormoni HPV hrenovke humanitarnost iatrogene poškodbe ICNIRP imunologija imunski sistem Indija industrializacija infekcijske bolezni insekticidi intenzivna vzreja intubacija izpusti CO2 javno dobro Jeromy Johnson jetra jod kanalizacija kandidiaza karagenan karantena kava kisik klimatske spremembe klopi KME kmetijstvo kobilice kometi kompost kompostno stranišče konkurenčnost KOPB korale koronavirus korupcija kriza krma krvni tlak kuga kvasovke laboratorijske preiskave Ladak lakota ledena jedra ledvice lesni sekanci levkemija ležarina limfociti lokalne valute Lyrica mačke mamografija maske maternični vrat medicina mediji meditacija mehanska ventilacija meningoencefalitis menstruacija meso meteorji migranti Mike Baillie mikroorganizmi mikrovalovi minimalna plača mitologija mobilni telefon mokrišča monetizacija motnja propadanja čebeljih družin možgani multipla skleroza nadledvična žleza nadzor Nara Petrovič narkolepsija navigacija nevarni odpadki nevrotoksičnost nikelj nitrati nitriti nitrozamini nosečnost obresti odpadki oglaševanje ogljični odtis ogljikov dioksid okolje onesnaženje optična vlakna orientacija oslovski kašelj osteoporoza ošpice otroci otroška paraliza otroška varuška pametna hiša pametni merilnik pandemija parafin paraliza PCB PCR permakultura permetrin pesticidi Peter Gøtzsche piretroidi plastika pljuča pljučnica plodnost podgane podnebje podnebne spremembe podtalnica poliamini politika poplave potresi prašičja gripa pražni cikel prebava predrakave spremembe prehrana prehranska dopolnila prekarno delo previdnostno načelo propaganda protesti protitelesa protivirusna zdravila prst psi ptiči ptičja gripa radar rak rastline Ray Peat razkužila recikliranje re-lokalizacija remdesivir respiratorji revščina ribe Robert F. Kennedy ml. Sam Bailey samomor SAR SARS Satish Kumar sevanja sežig Silgard Silvio Gesell skupnost sledenje stikom sol solarne sveče sončev minimum sončevi cikli sončne celice spanje srce in ožilje srednji vek staranje stranski učinki stres Sucharit Bhakdi suša sveče svetloba ščitnica škrlatinka šola španska gripa šport tehnologija testiranje tetanus težke kovine tifus toplogredni plini tradicija transferin trebušna slinavka tuberkuloza ulcerozni kolitis umetna inteligenca uši UTD vesolje vetrne turbine virusi vitamini vnetje voda vreme vrtnarjenje vulkani Wi-Fi zakonodaja zastrupitev zdravila zdravje zelenjava zemlja znanost zrak železo želodec živali živo srebro žuželke

Kako ugotovimo, ali imamo v telesu preveč (ali premalo) železa

Objavljeno: 19.8.2019

V prejšnjem članku smo predstavili pogosto spregledan problem kopičenja železa v telesu. Že manjši presežek železa lahko poveča tveganje za bolezni jeter, srčni infarkt, sladkorno bolezen, osteoartritis, osteoporozo, slabo delovanje ščitnice in številne druge težave. Nekaj jih je naštetih spodaj, od posameznika pa je odvisno, v katerih organih se bo železo kopičilo in kakšne bodo posledice.

Kako torej ugotovimo, ali imamo v telesu presežek železa? Težave, ki se lahko pojavijo kot posledica prekomernih zalog železa, so raznolike in nespecifične, zato nam lahko služijo le kot indikator, diagnozo pa potrdimo s spodaj opisanimi laboratorijskimi preiskavami.

Simptomi kopičenja železa v telesu

- kronična utrujenost
- artritis (bolečine v sklepih)
- bolečine v trebuhu
- bolezni jeter (npr. povišani jetrni encimi, ciroza, hepatitis, rak)
- sladkorna bolezen
- aritmija
- ateroskleroza in druge bolezni srca in ožilja
- impotenca ali izguba libida
- izguba menstruacije
- sprememba v pigmentaciji kože (rjava, pepelnato siva, zelenkasta)
- depresija
- slabo delovanje ščitnice
- težave z nadledvično žlezo ali hipofizo
- neplodnost
- hipogonadizem
- osteoporoza in osteopenija
- izguba las
- povečana vranica
- rak (več vrst), še posebej vrsta raka na jetrih, poimenovana hepatocelularni karcinom
- Alzheimerjeva, Parkinsonova in druge nevrodegenerativne bolezni
- epilepsija
- metabolni sindrom

Laboratorijske preiskave za ugotavljanje zalog železa v telesu

Opis spodaj naštetih parametrov, ki jih je mogoče izmeriti s pomočjo laboratorijskih preiskav, je povzet po ameriškem Inštitutu za motnje v presnovi železa (Iron Disorders Institute). Bodite pozorni na to, da so optimalne vrednosti feritina precej nižje od t.i. “normalnih” laboratorijskih vrednosti. Preiskave lahko opravite v laboratoriju tudi samoplačniško brez napotnice.

1) Serumsko železo

Železo, ki se nahaja v krvnem serumu (ali plazmi), je po navadi vezano na beljakovino transferin. Vsaka molekula transferina lahko prenaša dve molekuli železa; na ta način železo potuje do področij v telesu, kjer je potrebno. Večina železa v telesu (približno 60%) se nahaja v krvi v hemoglobinu, beljakovini, ki je bistvena za prenos kisika. Približno 30% železa je shranjenega v feritinu, beljakovini, ki jo najdemo povsod v telesu (ta odstotek je lahko precej višji ali nižji v primerih kopičenja ali pomanjkanja železa), nekaj odstotkov pa v mioglobinu, beljakovini, ki jo uporabljajo celice mišic. V splošnem imajo moški višje serumsko železo od žensk.

Vrednosti serumskega železa se uporabljajo pri izračunu saturacije transferina (TS%), ki je predstavljena v naslednji točki.

2) TIBC in saturacija transferina (TS%)

TIBC (skupna kapaciteta vezave železa) se pogosto izmeri skupaj s serumskim železom. Ko je TIBC na ali pod spodnjo mejo laboratorijskega ranga, je to znak, da je zmožnost molekul transferina, da le-te sprejmejo dodatno železo, omejena. Če se to zgodi istočasno, ko je v krvi veliko železa, obstaja velika verjetnost, da telo železa ne zmore več varno vezati. Železo, ki v plazmi ni vezano na transferin, je toksična oblika železa, ki lahko poškoduje praktično vse dele telesa, vključno z DNK.

Odstotek saturacije transferina (TS%) se izračuna tako, da vrednost serumskega železa delimo z vrednostjo TIBC, nato pa rezultat pomnožimo s 100. Pri ljudeh z nediagnosticirano hemokromatozo je ta številka pogosto nad 50%, včasih pa celo blizu 100%.

Primer:
serumsko železo = 20 μmol/L
TIBC = 50 μmol/L
TS% = (20 / 50) x 100 = 40%

Optimalno območje TS% je 25-35%. Ko je manjše od 17% ali večje od 45%, je možno ali pomanjkanje ali preobremenitev z železom. V obeh primerih moramo izvesti dodatne preiskave, vključno s testiranjem feritina. Visok feritin v kombinaciji z visokim TS% potrdi diagnozo preobremenitve z železom.

3) Feritin

Feritin je beljakovina, ki v telesu v glavnem služi za shranjevanje železa za prihodnjo uporabo. Telo železo potrebuje za tvorbo hemoglobina v krvi in mioglobina v mišicah. Ti dve beljakovini služita za dovajanje kisika in energije za vsakodnevno uporabo. Železo, ki ga telo ne potrebuje, se shrani v molekulah feritina, ki lahko shranjujejo po 4500 atomov železa na molekulo. Po navadi vnos železa s prehrano nadomesti izgubo železa (ki je okrog 1-1,5 mg/dan). Telo izloči le majhne količine železa skozi urin, znoj in odmrle celice, večje količine pa izgublja le pri hujših krvavitvah (npr. zaradi poškodbe) ali pri menstruaciji.

Večina nevarnih bakterij, gliv, parazitov in rakavih celic za rast in razvoj nujno potrebuje železo. Virusi železo uporabljajo za sintezo in širjenje virusnih delcev. K sreči ima telo možnost, da nekaj železa varno shrani v molekulah feritina. Na ta način vezano železo ni dosegljivo invazivnim organizmom. Pri večjih količinah pa telo ne najde več varnega prostora za shranjevanje te potencialno toksične kovine.

Z nekaj izjemami, kot so vnetje ali anemija kronične bolezni, lahko krvna preiskava za feritin služi kot zanesljivo merilo železa, ki je shranjeno v organih in drugem telesnem tkivu.

Približno 95% populacije ima glede na laboratorijske range “normalni feritin” samo zato, ker se ti rangi določajo z uporabo standardne statistične metodologije. A to samo po sebi ne definira normalnih, kaj šele zdravih vrednosti. Optimalne vrednosti feritina tako pri moških kot pri ženskah so med 25-75 ng/ml. Posamezniki s povečanim tveganjem za sladkorno bolezen, bolezni srca in ožilja, kap, bolezni jeter in raka imajo toliko višje tveganje, kolikor so njihove zaloge železa v telesu višje od optimalnih.

Številne raziskave so pokazale, da je feritin nad 100 ng/ml povezan z zmanjšanim kardiovaskularnem zdravjem in povečanim tveganjem za aterosklerozo, sladkorno bolezen tipa 2, raka, putiko, osteoporozo, sarkopenijo (slabenje mišic) in pospešeno staranje zaradi oksidativnega stresa.

Pri nekaterih ljudeh povišan feritin spremljajo normalne ali celo nizke vrednosti serumskega železa in saturacije transferina (TS%). V tem primeru morda ne gre za preobremenjenost z železom, temveč za obrambni mehanizem – telo namreč feritin sintetizira kot odziv na mnoge patogene.

Kaj pa hemoglobin in anemija?

Hemoglobin ni dobro merilo za ugotavljanje zalog železa. Zdravniki vrednosti hemoglobina pogosto preverjajo; če so prenizke, pacienta diagnosticirajo z anemijo oziroma slabokrvnostjo. A nizka vrednost hemoglobina sama po sebi še ne pomeni, da so nizke tudi zaloge železa v telesu. Poznamo namreč t.i. anemijo kronične bolezni, pri kateri nizek hemoglobin spremljajo zadostne ali presežne zaloge železa v telesu, in v tem primeru je dodajanje železa nevarno. Poleg vrednosti hemoglobina je zato nujno preveriti tudi zgoraj naštete parametre (TS% in feritin). Le v primeru, ko so ti parametri nizki, gre za anemijo, ki je posledica pomanjkanja železa.

Povzetek

Za ugotavljanje presežka (ali pomanjkanja) železa s pomočjo laboratorijskih preiskav torej potrebujemo naslednje vrednosti:

- serumsko železo,
- TIBC in
- feritin
.

Podprite naš projekt

Projekt Ni nam vseeno je naše darilo vam. Ustvarjamo ga s srcem, v želji, da najdete koristne informacije, ki bi vam lahko pomagale, da (p)ostanete zdravi. Vsak doniran znesek bo porabljen za dober namen.
Doniraj
Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.