PO OZNAKAH
5G A. S. Neill aditivi adjuvanti AIDS ajurveda ALARA alergije alge aloe vera alternativno šolanje aluminij anemija antibiotiki antidepresivi antropologija ARDS artritis astma avtizem avtoimunske bolezni baker bakterije baterije bazna postaja bezgavke biodiverziteta biogoriva bolhe brezposelnost brezvrvični telefon budizem cenzura cepiva cepljenje Cervarix Charles Eisenstein Claus Köhnlein Cochrane covid-19 čebele čistila črevesje črna smrt črne koze čuječnost daljnovod darilna ekonomija davica demokracija denar deževni pragozd diabetes dihala dihanje DNK drevesa dušik dvoživke E120 E250 E407 E450 E451 E452 E621 ebola ekološke sveče ekonomija ekosistem električna napeljava elektrohipersenzibilnost elektronska varuška elektronske sveče epidemija epilepsija farmacija feritin flebotomija fosfati fosilna goriva fotovoltaika FSME-Immun gibanje globalizacija globalno segrevanje gnojila gozdovi gripa GSO Hans Selye Helena Norberg-Hodge hemoglobin hemokromatoza hepatitis hidroelektrarne hidroksiklorokin higiena hiperaktivnost hipoksemija hormoni HPV hrenovke humanitarnost iatrogene poškodbe ICNIRP imunologija imunski sistem Indija industrializacija infekcijske bolezni insekticidi intenzivna vzreja intubacija izpusti CO2 javno dobro Jeromy Johnson jetra jod kanalizacija kandidiaza karagenan karantena Kary Mullis kava kisik klimatske spremembe klopi KME kmetijstvo kobilice kolera kometi kompost kompostno stranišče konkurenčnost KOPB korale koronavirus korupcija kriza krma krvni tlak kuga kvasovke laboratorijske preiskave Ladak lakota ledena jedra ledvice lesni sekanci levkemija ležarina limfociti lokalne valute Lyrica mačke mamografija maske maternični vrat medicina mediji meditacija mehanska ventilacija meningoencefalitis menstruacija MERS meso meteorji migranti Mike Baillie mikroorganizmi mikrovalovi minimalna plača mitologija mobilni telefon mokrišča monetizacija motnja propadanja čebeljih družin možgani multipla skleroza nadledvična žleza nadzor Nara Petrovič narkolepsija navigacija nevarni odpadki nevrotoksičnost nikelj nitrati nitriti nitrozamini nosečnost obresti odpadki oglaševanje ogljični odtis ogljikov dioksid okolje onesnaženje optična vlakna orientacija oslovski kašelj osteoporoza ošpice otroci otroška paraliza otroška varuška pametna hiša pametni merilnik pandemija parafin paraliza PCB PCR permakultura permetrin permisivna vzgoja pesticidi Peter Gøtzsche piretroidi plastika pljuča pljučnica plodnost podgane podnebje podnebne spremembe podtalnica poliamini politika poplave potresi prašičja gripa pražni cikel prebava predrakave spremembe prehrana prehranska dopolnila prekarno delo previdnostno načelo propaganda protesti protitelesa protivirusna zdravila prst psevdoepidemija psi psihoanaliza ptiči ptičja gripa radar rak rastline Ray Peat razkužila recikliranje re-lokalizacija remdesivir respiratorji revščina ribe Robert F. Kennedy ml. Sam Bailey samomor SAR SARS Satish Kumar sevanja sežig Silgard Silvio Gesell skupnost sledenje stikom sol solarne sveče sončev minimum sončevi cikli sončne celice spanje srce in ožilje srednji vek staranje stranski učinki stres Sucharit Bhakdi Summerhill suša sveče svetloba svobodne šole ščitnica škrlatinka šola šolanje na domu španska gripa šport tehnologija testiranje tetanus težke kovine tifus toplogredni plini tradicija transferin trebušna slinavka tuberkuloza ulcerozni kolitis umetna inteligenca ustvarjalnost uši UTD ventilatorji vesolje vetrne turbine virusi vitamini vnetje voda vreme vrtnarjenje vulkani Wi-Fi zakonodaja zastrupitev zdravila zdravje zelenjava zemlja zika znanost zrak železo želodec živali živo srebro žuželke

Je brezžična tehnologija res varna? (članek v Delu)

Objavljeno: 29.11.2020

Objavljeno v Delu, dne 25.1.2020.

V zadnjem času je zaradi napovedane uvedbe omrežja 5G prišlo do polemike o škodljivosti t.i. neionizirajočih sevanj, med katere spada tudi radiofrekvenčno sevanje mobilnih telefonov in druge brezžične tehnologije. Kot protiutež člankom, ki javnost mirijo z razlago, da tveganja ni oziroma je kvečjemu zanemarljivo, bi radi svoje mnenje podali tisti, ki nas nekontrolirano širjenje novih tehnologij skrbi tudi z vidika škodljivosti sevanja.

Zagovorniki varnosti brezžične tehnologije se sklicujejo na zakonsko dovoljene meje, ki naj bi zagotavljale varnost pred negativnimi učinki sevanj, obenem pa ne razložijo, da so te meje neustrezne in kot take predmet resnih strokovnih pomislekov. Do danes se je namreč nabralo že ogromno dokazov, ki kažejo na škodljive učinke neionizirajočih sevanj daleč pod dovoljenimi mejami, zato bi morali po mnenju mnogih strokovnjakov nemudoma ukrepati in regulativo temu ustrezno prilagoditi, obenem pa bi morala Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) radiofrekvenčno sevanje označiti kot “potrjeno rakotvorno” (skupina 1).

Rakotvornost radiofrekvenčnih sevanj so v zadnjih letih potrdile še dodatne epidemiološke raziskave in več raziskav na živalih, vključno z raziskavo National Toxicology Program (NTP), eno največjih in najbolje zasnovanih tovrstnih raziskav. A rak je le “končna postaja”, prej pa lahko pride tudi do številnih drugih težav. Nekatere od bolje dokumentiranih so npr. poškodbe semenčic oziroma neplodnost pri moških, oksidativni stres ter poškodbe DNK, raziskave pa poročajo tudi glavobolih, vedenjskih motnjah, anksioznosti in težavah s spanjem. Vse kaže, da so najbolj ranljivi še nerojeni, dojenčki in otroci, škodljivi učinki pa so lahko kumulativni skozi več generacij.

Žal so organizacije, ki naj bi skrbele za naše zdravje, pod močnim vplivom industrije, industrija pa je financirala tudi večji del raziskav, ki niso pokazale vpliva na zdravje. Mednarodna komisija za zaščito pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP), ki določa mednarodna priporočila, na katerih temeljijo državne regulative, je bila lani s strani raziskovalnih novinarjev Investigate Europe označena kot “kartel” 14 znanstvenikov, katerih delo je izjemno pristransko in ne upošteva na tisoče recenziranih raziskav, ki so pokazale škodljive učinke. Ugotovitve komisije ICNIRP so v diametralnem nasprotju z izsledki več sto znanstvenikov, ki preučujejo vplive neionizirajočih sevanj na zdravje in so resno zaskrbljeni nad razvojem dogodkov, na kar tudi neprestano opozarjajo. Leta 2015 so npr. poslali poziv Združenim narodom, v katerem zahtevajo nujno ponovno ovrednotenje mednarodnih priporočil in upoštevanje previdnostnega načela (pri nas 8. člen Zakona o varstvu okolja), ki pravi, da je uvajanje nove tehnologije dopustno le, če ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih učinkov na okolje ali zdravje ljudi.

Tudi Resolucija 1815 Sveta Evrope iz leta 2011 pravi, da elektromagnetna sevanja predstavljajo tveganje za ljudi, živali in rastline, in da je potrebno sevalne obremenitve po načelu ALARA (ang. as low as reasonably achievable) zmanjšati na najnižjo možno raven. V resoluciji je zapisano, da imajo sedanja priporočila komisije ICNIRP, na katera se zagovorniki varnosti brezžične tehnologije sklicujejo, resne pomanjkljivosti, saj ne upoštevajo netermičnih učinkov, in bi jih bilo potrebno ponovno ovrednotiti. Resolucija priporoča zmanjšanje izpostavljenosti v notranjih prostorih na 0,2 V/m (gre za električno poljsko jakost), kar je pri nas pogosto preseženo v urbanih okoljih, številnih vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za upokojence itd.

V resoluciji obžalujejo, da se kljub njihovim svarilom ukrepi za zmanjševanje izpostavljenosti odvijajo prepočasi ali pa se sploh ne. Opozarjajo, da čakanje na visoko stopnjo znanstvene zanesljivosti lahko pripelje do visokih zdravstvenih in gospodarskih stroškov, podobno kot se je zgodilo v primeru azbesta, osvinčenega bencina in tobaka. Po letu 2011 so se sevalne obremenitve zaradi novih baznih postaj, omrežja 4G, uporabe pametnih telefonov in drugih brezžičnih naprav močno povečale, z uvedbo omrežja 5G pa se nam obeta še dodatno povečanje, tudi z novimi, še neraziskanimi frekvencami.

Opažamo, da so se nekateri slovenski predstavniki stroke v zadnjem času oddaljili od koncepta previdnostnega načela in na brezžično tehnologijo ter prihajajoče omrežje 5G gledajo skozi rožnata očala industrije. Tako zlahka pride do situacije, ko se šole in vrtci odločijo, da bodo prostore opremili s tovrstno tehnologijo, nevedoč, da imajo lahko tako otroci kot zaposleni zaradi teh sevanj večje tveganje za nastanek raka in drugih obolenj. V Sloveniji namreč nimamo neodvisne institucije za zaščito javnega zdravja, ki bi opozarjala na potencialne nevarnosti elektromagnetnih sevanj.

In zakaj je upoštevanje previdnostnega načela v zvezi s tehnologijo tako zelo pomembno? Starostno standardizirana incidenca večine vrst raka v Sloveniji že desetletja narašča, kar pomeni, da razlog za porast raka ni staranje prebivalstva, kot je pogosto slišati. Na primer, od leta 1960 do danes je starostno standardizirana incidenca raka možganov pri nas porasla za približno 3-krat, raka ščitnice pri ženskah za 5-krat, raka mod pa za 11-krat. Obenem iz razvitih držav prihajajo poročila, da še posebej hitro narašča incidenca raka pri otrocih, v nekaterih državah pa je prišlo celo do upada pričakovane življenjske dobe. Izredno zaskrbljujoče je tudi stanje ekosistemov – smo namreč priča hitremu upadanju populacij žuželk in izumiranju številnih drugih vrst živali.

Menimo, da je skrajni čas, da uvedemo preudarne ukrepe za zmanjševanje izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem, preden pride do nepopravljive škode za zdravje ljudi in okolja.

Jan Gams, Gregor Kos, Igor Šajn, Karel Lipič

Podprite naš projekt

Projekt Ni nam vseeno je naše darilo vam. Ustvarjamo ga s srcem, v želji, da najdete koristne informacije, ki bi vam lahko pomagale, da (p)ostanete zdravi. Vsak doniran znesek bo porabljen za dober namen.
Doniraj
Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.