Gotovo ste že zasledili trditev, da so cepiva in antibiotiki najpomembnejši dosežek sodobne medicine, saj naj bi z njihovo pomočjo izkoreninili številne bolezni, kot so oslovski kašelj, ošpice in davica, ki jih dandanes srečujemo le redko.
A statistični podatki iz različnih držav kažejo, da to ne drži. Ivan Illich je v knjigi Medical Nemesis(1) zapisal: "Skupna stopnja umrljivosti zaradi škrlatinke, davice, oslovskega kašlja in ošpic pri otrocih do petnajst let kaže, da je do skoraj 90 odstotkov skupnega upada umrljivosti med letoma 1860 in 1965 prišlo pred uvedbo antibiotikov in množičnega cepljenja." McKeown je v dobro poznani raziskavi(2) prišel do podobnega zaključka: cepiva skorajda niso imela vpliva na umrljivost zaradi infekcijskih bolezni. McKinlay in McKinlay(3) sta prav tako analizirala učinek medicinskih posegov na gripo, pljučnico, davico, oslovski kašelj in otroško paralizo ter ocenila, da lahko cepljenju po letu 1900 pripišemo kvečjemu do 3,5% skupnega upada umrljivosti zaradi omenjenih bolezni. Podobno je Gubéran(4) v Švici ugotavljal, da je umrljivost zaradi tuberkuloze, davice, škrlatinke, oslovskega kašlja, ošpic, tifoidne vročice (trebušnega tifusa), poporodnih infekcij in gastroenteritisa pri dojenčkih močno upadla že veliko pred uvedbo cepljenja in/ali antibiotikov.
Pomemben je tudi podatek, da je skoraj popolnoma identično kot umrljivost zaradi bolezni, proti katerim so cepili, upadala tudi umrljivost zaradi bolezni, proti katerim ni bilo nikoli množičnega cepljenja, kot sta na primer škrlatinka ali tifoidna vročica. V ZDA niso nikoli množično cepili proti tuberkulozi, a kljub temu tuberkuloza ni predstavljala večjega zdravstvenega problema kot v Sloveniji, kjer smo množično cepljenje novorojenčkov izvajali vse do leta 2005.
Drastičen upad umrljivosti zaradi infekcijskih bolezni pred uvedbo cepiv in antibiotikov je razviden iz grafov, ki prikazujeta podatke za ZDA, Anglijo in Wales:(5)
Grafikon 1: Umrljivost zaradi infekcijskih bolezni v ZDA. Uvedba cepljenja in pričetek množične proizvodnje penicilina (antibiotiki) niso opazno spremenili trenda upada umrljivosti. Zelo podobno kot pri boleznih, za katere je obstajalo cepljenje, je upadla tudi umrljivost zaradi škrlatinke in tifoidne vročice, proti katerim ni bilo nikoli množičnega cepljenja. Vir: Dissolving Illusions
Grafikon 2: Umrljivost zaradi infekcijskih bolezni v Angliji in Walesu. Ta graf še jasneje kaže, da cepljenje v nobenem primeru ni imelo bistvenega vpliva na upad umrljivosti. Tudi v tem primeru je umrljivost zaradi škrlatinke, proti kateri ni bilo nikoli množičnega cepljenja, upadala skoraj identično kot umrljivost zaradi bolezni, proti katerim so cepili. Vir: Dissolving Illusions
(Za obsežnejšo interpretacijo grafov upadanja umrljivosti v povezavi s cepljenjem priporočamo v branje članek skupine Naravna imunost.)
Če ne cepiva ne antibiotiki niso bistveno (ali sploh) vplivali na upad umrljivosti zaradi zgoraj omenjenih bolezni, kaj je torej pravi razlog zanj? Po odgovor na to vprašanje se je potrebno vrniti v zgodovino.
Mesta na Zahodu so bila v 18. in 19. stoletju podvržena hitri prenaselitvi, kar je skupaj z industrijsko revolucijo in revščino pripeljalo do naravnost grozljivih pogojev za življenje. V Veliki Britaniji, ki je bila v tem pogledu vodilna, je do izjemno hitrih sprememb prišlo ravno v desetletjih pred začetkom beleženja na zgornjem grafu (med letom 1785, ko je bila zgrajena prva tovarna, ki jo je poganjal parni stroj, in letom 1830), tem dogodkom pa je v veliki meri botroval tudi t.i. Enclosures Act, ki je kmetom odvzel zemljo, zaradi česar so se množično preseljevali v mesta.(6)
William Cobbett je leta 1830 nastanitev v industrijskih mestih v Veliki Britaniji opisal kot "bedne luknje ... ne dosti boljše od staj za prašiče", Robert Owen pa je poročal o "neverjetno grozljivih pogojih za življenje" in "ekstremih nehumanosti, ki so skrajno sramotni za civiliziran narod".
Britanski zgodovinar Roy Porter je stanje opisal takole:(7) "Milijoni ljudi so celo življenje – ki je bilo pogosto zelo kratko – preživeli v novih industrijskih mestih s tipično sociopatologijo: smrdeča nastanitev, pogosto v poplavljenih kleteh, huda prenatrpanost, onesnažen zrak in voda, prenapolnjene greznice, kontaminirane vodne črpalke, revščina, lakota, utrujenost in grozljiva degradacija vsepovsod. Takšni pogoji, ki so primerljivi z današnjimi barakarskimi naselji v Tretjem svetu ali begunskimi taborišči, so bili ugodna podlaga za razvoj vseh možnih bolezni." Priznani francoski zgodovinar Fernand Braudel je zapisal, da dejstev splošnega zdrsa v revščino v Veliki Britaniji po letu 1780 – upad dohodka, katastrofalne posledice obupne nastanitve, nezdrava in celo kontaminirana hrana in družbene spremembe, ki so posameznika odtrgale od družinskih vezi in virov vaških skupnosti – veliko zgodovinarjev ne želi obravnavati, saj jasno kažejo, da je Anglija to, da je postala prva industrializirana država, zelo drago plačala. Zdravnik v bolnišnici v Sheffieldu je leta 1843 pojasnil: "Brez zadržkov lahko zatrdimo, da je trpljenje delavcev in posledično stopnja umrljivosti danes večja, kot je bila v preteklosti. V večini industrijskih predelov je stopnja umrljivosti pri delavcih naravnost osupljiva."(6)
Naj podrobneje opišemo nekatere izmed pogojev, ki so privedli do slabega zdravstvenega stanja:
- Veliko ljudi (v Angliji npr. več kot tretjina) je živelo v revščini, pogosto v umazanih, majhnih, temnih in neprezračenih prostorih. Na cestah se je nabirala večja količina odpadkov in umazanije, ki je npr. v New Yorku pozimi dosegla višino od pol do enega metra. Friederich Engels je stanje leta 1844 v Angliji opisal z besedami:(8) "Način, na katerega družba danes ravna z velikim številom revnih, je odvraten. Ljudje pridejo v velika mesta, kjer dihajo slabši zrak kot na podeželju; nato jih naselijo v okrožja, ki so zaradi svoje konstrukcije slabše prezračena kot katerakoli druga; odvzeta so jim vsa sredstva za čiščenje, od vode (saj cevi položijo le, če za to plačaš) do rek, ki so tako onesnažene, da so za ta namen neuporabne; prisiljeni so, da vse odpadke, vso umazano vodo, pogosto tudi ostudno drenažo in lastne iztrebke mečejo ven na cesto, saj nimajo na voljo drugega načina za odlaganje; na ta način so ljudje prisiljeni v kontaminacijo območja, kjer prebivajo." William Cobbett je leta 1830 nastanitev v industrijskih mestih v Veliki Britaniji opisal kot "bedne luknje ... ne dosti boljše od staj za prašiče", Robert Owen pa je poročal o "neverjetno grozljivih pogojih za življenje" in "ekstremih nehumanosti, ki so skrajno sramotni za civiliziran narod".(6)
Industrijska revolucija je povzročila, da so bili ljudje prisiljeni izbirati med plačanim delom in stradanjem, a delovni pogoji so bili tako zelo slabi, da so mnogi raje izbrali stradanje.
- Ljudje so bili v na novo zgrajenih tovarnah prisiljeni delati v nemogočih pogojih. Delali so tipično od 12 do 14, včasih celo 16 ali 18, in nikoli manj kot 10 ur dnevno. V tovarni bombaža v Veliki Britaniji je bil hrup tako oglušujoč, da so delavci za komuniciranje razvili sistem branja z ustnic. Zrak je bil vroč in poln bombažnih delcev, zato so trpeli za tipičnim kroničnim kašljem, delo v natrpanih hodnikih med stroji pa je bilo tako nevarno, da so se nesreče, mnoge s smrtnim izidom, dogajale praktično vsak dan.(6) Delavci so bili pogosto izpostavljeni zelo strupenim snovem, med drugim arzeniku, svincu, živemu srebru, fosforju, bakru ipd. Delali so tudi ženske in otroci, ki so jih k delu priganjali z udarci s pasovi, včasih tako grobo, da so zaradi poškodb umrli. Iz ZDA so leta 1890 poročali: "Otroci vseh starosti, stari tudi komaj 3 ali 4 leta, so opravljali najtežja, izjemno naporna dela, medtem ko so bili šestletniki v mnogih tovarnah zaposleni v večjem številu ... niti trenutka niso bili prosti, le toliko, da so na hitro kaj pojedli in se vsaj nekoliko naspali. Od najbolj rane mladosti naprej so delali do ekstremne izčrpanosti, brez gibanja na svežem zraku ali kakršnekoli zabave; namesto tega so odrasli, če so sploh preživeli, v šibke, slabokrvne, nesrečne in v veliko primerih pohabljene invalide ter žrtve praktično vseh vrst bolezni."(9) Veliko otrok je delalo v rudnikih: "Otroci so svoje življenje v rudniku premoga pričeli pri starosti 5, 6 ali 7 let. Deklice in ženske so delale enako kot dečki in moški; bile so le napol oblečene, delale pa so poleg popolnoma nagih moških ... pogosta oblika dela je bila vlečenje težkega voza s premogom, s pasom in verigo priklenjenega za pas, na rokah in kolenih skozi ozke predore, visoke komaj dva čevlja."(10) Industrijska revolucija je povzročila, da so bili ljudje prisiljeni izbirati med plačanim delom in stradanjem, a delovni pogoji so bili tako zelo slabi, da so mnogi raje izbrali stradanje.(6)
"V industrijskih mestih so iz dimnikov uhajale saje in vse je bilo prekrito z umazanijo. Dim je bil glavna sestavina dobro znane londonske megle, ki ni le zmanjšala vidljivosti, ampak je predstavljala tudi resno nevarnost zdravju."
- Voda, ki so jo pili, je bila pogosto močno onesnažena s človeškimi in živalskimi iztrebki ter odplakami iz klavnic in industrije. Lucinda McCray je tipično stanje v okrožju McLean v ZDA opisala takole: "Pred letom 1870 so vse vrste odpadkov ter človeških in živalskih iztrebkov metali v majhne potoke, ki so se zlivali v Sugar Creek. Skozi leta so ti potoki postali ‘odvratni bazeni smradu in gojišča bolezni ... saj so se odplake zlivale v Sugar Creek, glavni vir pitne vode za skupnost’."(11)
- Ozračje v mestih je bilo močno onesnaženo: "V industrijskih mestih so iz dimnikov uhajale saje in vse je bilo prekrito z umazanijo. Dim je bil glavna sestavina dobro znane londonske megle, ki ni le zmanjšala vidljivosti, ampak je predstavljala tudi resno nevarnost zdravju."(12) Sonce je bilo v britanskih industrijskih mestih videti le nekaj ur na teden, včasih pa ga niso videli celo več tednov skupaj.(13)
- Hrana je bila pogosto slabe kvalitete in/ali kontaminirana. V sredini 19. stoletja je bilo npr. v New Yorku mleko tako nekakovostno, da je letno povzročilo smrti na tisoče otrok: "... mleko, ki ga prodajajo v Chicagu, prihaja od krav, ki jih ‘hranijo z ostanki pridobivanja viskija in katerih telesa so polna odprtih ran, repe pa imajo popolnoma razžrte,’ kar razloži, zakaj toliko otrok v Chicagu umre. Tudi mleko v New Yorku je bilo v glavnem proizvod lokalnih destilarn in prodajalce mleka so obtožili, da so letno umorili osem tisoč otrok."(14) Tudi druga živila so bila pogosto oporečna. Da bi prihranili denar, so pokvarjeno meso predelovali v klobase, šunke in slanino, z mesom, ki je bilo preveč pokvarjeno za klobase, pa so nahranili prašiče: "Prašiče so večinoma hranili s pokvarjenim mesom, ki je bilo preveč odvratno celo za proizvajalce klobas, kar pove veliko; in kot po pravilu so iz bolnih prašičev delali šunko, slanino ipd."(15)
Zdravniki so ljudi "zdravili" z izjemno toksičnimi substancami, kot so arzenik, živo srebro, heroin, strihnin, kloroform ipd.
- Zdravstvena oskrba je bila zgrešena in zdravju nevarna. Zdravniki so ljudi "zdravili" z izjemno toksičnimi substancami, kot so arzenik, živo srebro, heroin, strihnin, kloroform ipd. Pri porodu so pričeli asistirati zdravniki namesto babic, kar je povzročilo visoko umrljivost žensk pri porodu. Na primer, Ignaz Semmelweis je v Avstriji ugotavljal, da je umrljivost pri zdravniški oskrbi kar trikrat višja od umrljivosti pri babiški oskrbi, saj so se zdravniki posluževali zelo invazivnih in nehigieničnih metod. Drug primer iz Anglije opisuje "razširjeno uporabo kloroforma in klešč pri nekompliciranih porodih med leti 1870 in 1940. Opazovalci so prakso primerjali z umorom, saj je povzročila številne nepotrebne smrti."(16) Ker je veliko otrok ostalo brez matere, so bili prisiljeni v delo v obupnih pogojih, opisanih zgoraj.
Očitno je, da so bili pogoji za življenje na Zahodu, predvsem pa v zahodnih mestih, v ne tako davni preteklosti izjemno slabi in da je bilo zbolevanje velikega dela prebivalstva le logična posledica takšnega načina življenja. Je potemtakem čudno, da so ravno v tem obdobju nalezljive bolezni predstavljale velik javnozdravstveni problem?
Sčasoma je zahodna družba nekatere izmed dejavnikov uspela izboljšati, na druge pa so se ljudje verjetno do neke mere tudi prilagodili. Žal pa je izboljšanju na Zahodu sledilo slabšanje pogojev v t.i. nerazvitih državah, kamor se je preselil velik del umazane industrije in izkoriščevalskega kapitalizma, in nič čudnega ni, da zgoraj omenjene bolezni danes najdemo prav tam. In medtem ko so nekatere nalezljive bolezni v razvitih državah zdaj res precej redke, pa se je incidenca mnogih drugih bolezni, kot so rak, avtoimunske bolezni, alergije, astma, avtizem ipd., močno povečala.
Grafikon 3: Porast kroničnih bolezni “avtoimunskega” tipa (multipla skleroza, celiakija, Crohnova bolezen, astma, sladkorna bolezen tipa 1) na Zahodu.
(17)Po vsem, kar smo zapisali, se zastavlja več pomembnih vprašanj. Če so življenjski pogoji odločilnega pomena za zdravje, cepiva pa so v najboljšem primeru postranskega pomena, zakaj nam jih predstavljajo kot edino možno rešitev za ohranjanje oziroma izboljšanje javnega zdravja? Glede na to, da tudi v razvitih državah pogoji (od onesnaženja, prehrane do stresa) še zdaleč niso optimalni, zakaj raje ne razmišljamo o tem, kako bi jih lahko izboljšali?
V naslednjem članku v seriji bomo pod drobnogled vzeli zgodovino Kitajske in Japonske, kjer je bil potek dogodkov drugačen kot na Zahodu, kar uradne teorije o nastanku bolezni še dodatno postavi pod vprašaj.
Podprite naš projekt
Z donacijo lahko podprete naše delo, da bomo še naprej lahko objavljali kakovostne vsebine. Hvala, ker nas podpirate!VIRI
(1) Medical Nemesis: The Expropriation of Health; Ivan Illich; 1982
(2) The Role of Medicine: Dream, Mirage, or Nemesis?; Thomas McKeown; 1979
(3) The Questionable Contribution of Medical Measures to the Decline of Mortality in the United States in the Twentieth Century; John B. McKinlay, Sonja M. McKinlay; 1977
(4) Tendances de la mortalité en Suisse; E. Gubéran; 1980
(5) Dissolving Illusions: Disease, Vaccines, and The Forgotten History; Suzanne Humphries, Roman Bystrianyk; 2013
(6) Rebels Against The Future: The Luddites And Their War On The Industrial Revolution: Lessons For The Computer Age; Kirkpatrick Sale; 1996
(7) The Greatest Benefit to Mankind: A Medical History of Humanity; Roy Porter; 1997
(8) The Condition of the Working-Class in England in 1844; Friederich Engels; 1845
(9) Child Labor; William Franklin Willoughby, Mary Clare de Graffenried; 1890
(10) An Introduction to the Industrial and Social History of England; Edward P. Cheyney; 1920
(11) A Matter of Life and Death: Health, Illness and Medicine in McLean County, 1830-1995; Lucinda McCray; 1996
(12) Western Civilization: Beyond Boundaries, volume II, 6th ed.; Thomas F. X. Noble, Barry Straus, Duane J. Osheim, Kristen B. Neuschel, Elinor A. Accampo, David D. Roberts, William B. Choen; 2010
(13) Discovering ‘The Secrets of Long and Healthy Life’: John Dudgeon on Chinese Hygiene; Shang-Jen Li; 2010
(14) The Irrepressible Conflict 1850-1865: A History of American Life Volume VII; Arthur Charles Cole; 1934
(15) The British and Foreign Medico-Chirurgical Review, Quarterly Journal of Practical Medicine and Surgery, vol. XXXV, John Churchill & Sons, London, Jan.-Apr. 1865
(16) Maternal Mortality in the Past and its Relevance to Developing Countries Today, Irvine Loudon, American Journal of Clinical Nutrition, vol. 72, suppl. 1, julij 2000
(17) The Effect of Infections on Susceptibility to Autoimmune and Allergic Diseases, Jean-François Bach, 2002