PO OZNAKAH
5G A. S. Neill aditivi adjuvanti agresija AIDS ajurveda ALARA alergije alge aloe vera alternativno šolanje aluminij anemija anestezija antibiotiki antidepresivi antropologija ARDS artritis astma avtizem avtoimunske bolezni baker bakterije baterije bazna postaja bezgavke biodiverziteta biogoriva bolhe brezposelnost brezvrvični telefon budizem cenzura cepiva cepljenje Cervarix Charles Eisenstein Claus Köhnlein Cochrane covid-19 čebele čistila črevesje črna smrt črne koze čuječnost daljnovod darilna ekonomija davica debelost demenca demokracija denar depresija deževni pragozd diabetes dihala dihanje divjad DNK drevesa dušik dvoživke E120 E250 E407 E450 E451 E452 E621 ebola ekološke sveče ekonomija ekosistem električna napeljava elektrohipersenzibilnost elektronska varuška elektronske sveče epidemija epilepsija etika evtanazija farmacija feritin flebotomija fosfati fosilna goriva fotovoltaika FSME-Immun gibanje globalizacija globalno segrevanje gnojila gozdovi gripa GSO Hans Selye Helena Norberg-Hodge hemoglobin hemokromatoza hepatitis hidroelektrarne hidroksiklorokin higiena hiperaktivnost hipoksemija hipotiroidizem histerektomija hormoni HPV hrenovke humanitarnost iatrogene poškodbe ICNIRP imunologija imunski sistem Indija Indijanci industrializacija infekcijske bolezni inkontinenca insekticidi intenzivna vzreja intubacija izpusti CO2 jajčniki javno dobro jelenjad Jeromy Johnson jetra jod kanalizacija kandidiaza karagenan karantena Kary Mullis kastracija kava kisik klimatske spremembe klopi KME kmetijstvo kobilice kolera kometi kompost kompostno stranišče konkurenčnost KOPB korale koronavirus korupcija kriza krvni tlak kuga kvasovke laboratorijske preiskave Ladak lakota ledena jedra ledvice lesni sekanci levkemija ležarina limfociti lokalne valute Lyrica mačke mamografija maske maternica maternični vrat medicina mediji meditacija mehanska ventilacija meningoencefalitis menstruacija MERS meso metabolizem meteorji migranti Mike Baillie mikroorganizmi mikrovalovi minimalna plača mitologija mobilni telefon mokrišča monetizacija motnja propadanja čebeljih družin možgani mučenje živali multipla skleroza nadledvična žleza nadzor Nara Petrovič narkolepsija navigacija nevarni odpadki nevrotoksičnost nikelj nitrati nitriti nitrozamini nosečnost obresti odpadki oglaševanje ogljični odtis ogljikov dioksid okolje onesnaženje optična vlakna orientacija oslovski kašelj osteoporoza ošpice otroci otroška paraliza otroška varuška ovariektomija pametna hiša pametni merilnik pandemija parafin paraliza PCB PCR permakultura permetrin permisivna vzgoja pesticidi Peter Gøtzsche piometra piretroidi plastika pljuča pljučnica plodnost podgane podnebje podnebne spremembe podtalnica poliamini politika poplave potresi prašičja gripa pražni cikel prebava predrakave spremembe prehrana prehranska dopolnila prekarno delo previdnostno načelo propaganda prostata protesti protitelesa protivirusna zdravila prst psevdoepidemija psi psihoanaliza ptiči ptičja gripa radar rak rastline Ray Peat razkužila recikliranje re-lokalizacija remdesivir respiratorji revščina ribe Robert F. Kennedy ml. Sam Bailey samomor SAR SARS Satish Kumar sečila sevanja sežig Silgard Silvio Gesell skupnost sledenje stikom sol solarne sveče sončev minimum sončevi cikli sončne celice spanje srce in ožilje srednji vek staranje sterilizacija stranski učinki stres Sucharit Bhakdi Summerhill suša sveče svetloba svobodne šole ščitnica škrlatinka šola šolanje na domu španska gripa šport tehnologija testiranje tetanus težke kovine tifus toplogredni plini tradicija transferin trebušna slinavka tuberkuloza učenje ulcerozni kolitis umetna inteligenca ustvarjalnost uši UTD vazektomija vedenje ventilatorji vesolje veterinarji vetrne turbine virusi vitamini vnetje voda vreme vrtnarjenje vulkani vzgoja Wi-Fi zakonodaja zastrupitev zavetišča zdravila zdravje zelenjava zemlja zika znanost zrak železo želodec živali živo srebro žuželke

Sterilizacija in kastracija psov in mačk – pregled raziskav o škodljivosti

Objavljeno: 1.10.2022

V poglobljeno raziskovanje škodljivih učinkov sterilizacije in kastracije pri domačih živalih nas je prisilila zgodba naše mačje mladičke, ki je po spletu naključij pri starosti treh mesecev pristala v zavetišču Horjul. Zavetišče nam je že več tednov ne želi vrniti brez opravljene sterilizacije (in drugih posegov, za katere bi nam zaračunali nekaj sto evrov), s čimer se kot lastniki ne strinjamo.

Mucka je namreč še zelo mlada in dobili smo potrditev, da bi velika večina veterinarjev v Sloveniji sterilizacijo v njenem primeru (torej pri treh do štirih mesecih starosti) odsvetovala. Poleg tega se ravnanje zavetišča Horjul zdi v očitnem nasprotju nasprotju s kodeksom veterinarske etike, ki pravi, da mora veterinar lastnika živali seznaniti z možnostmi izida posega in s potencialnimi nevarnostmi ter drugimi okoliščinami, dolžan pa je tudi dopustiti lastniku živali možnost, da se kadarkoli posvetuje o problemu z drugim veterinarjem ali specialistom.

Ta zapis je posvečen naši mucki, pri čemer upamo, da bo njena sicer zelo grenka izkušnja pomagala tudi komu drugemu.

NA KRATKO

  • Med informacijami o sterilizaciji in kastraciji psov in mačk, ki so na voljo laični javnosti, najdemo veliko enostranskih, neosnovanih ali celo neresničnih trditev. Neredko so predstavljene skoraj izključno prednosti, o škodljivih učinkih pa izvemo zelo malo.
  • Številne študije na ljudeh in živalih kažejo, da ima lahko poseg sterilizacije/kastracije (še posebej, če je opravljen prezgodaj) dolgoročne, nepopravljive posledice; med drugim ga povezujejo z rakavimi obolenji, ortopedskimi težavami, vedenjskimi motnjami, debelostjo, kognitivnimi motnjami, urogenitalnimi težavami, hormonskimi motnjami, sladkorno boleznijo in boleznimi imunskega sistema.
  • Po poročanju nekaterih znanstvenikov gre pri vse močnejših težnjah po rutinskemu in/ali zgodnjemu steriliziranju/kastriranju za trend, ki v Evropo prihaja iz ZDA in v primeru katerega imajo veterinarji “očiten finančni interes”.
  • Kljub temu velika večina slovenskih veterinarjev še vedno odsvetuje prezgodnjo sterilizacijo/kastracijo domačih živali. Idejo o neškodljivosti (pre)zgodnje sterilizacije/kastracije so pri nas prevzela skoraj izključno zavetišča, ki živali sterilizirajo že zelo zgodaj (nekatere mladiče na primer že pri starosti enega meseca in pol).
  • Zaradi številnih negativnih učinkov, ki vzbujajo resne pomisleke o etičnosti, se pri ženskah in moških sterilizacija ne izvaja z odstranjevanjem spolnih organov, temveč z varnejšimi posegi prekinitve jajcevodov in vazektomijo; ti posegi so poleg histerektomije (odstranitve maternice) potencialna alternativa tudi za domače živali.

V nekaterih državah (na primer na Norveškem) sta sterilizacija in kastracija domačih živali s kirurško odstranitvijo spolnih organov nezakoniti in se smatrata za pohabljanje oziroma kruto ravnanje z živaljo.(1)(2) Pri nas temu ni tako, vendar velika večina slovenskih veterinarjev vseeno odsvetuje prezgodnjo sterilizacijo in kastracijo domačih živali ter priporoča, da se poseg izvede šele po tem, ko so se spolni organi živali dodobra razvili (kar je na primer pri mačkah okrog 6. meseca starosti), obenem pa je žival dosegla določeno težo. Kljub temu lahko v zadnjih letih vse pogosteje zasledimo trditve, da za škodljive učinke prezgodnje sterilizacije in kastracije ni nobenih dokazov; to idejo so pri nas prevzela skoraj izključno zavetišča, ki živali sterilizirajo že zelo zgodaj (mačke na primer že pri starosti dveh mesecev in pol).

Mnogi v vnemi, da bi se domače živali steriliziralo ali kastriralo čim prej, poseg sterilizacije in kastracije prikažejo kot tako blagodejen, da bi se v trenutku spozabe najraje šli sterilizirati ali kastrirati še sami. A se hitro spomnimo na dejstvo, da je sterilizacija, kakršna se izvaja pri domačih živalih (konkretneje odstranitev jajčnikov in včasih tudi maternice pri samicah), pri ljudeh dokazano zelo škodljiv poseg z resnimi doživljenjskimi posledicami.

Mnogi v vnemi, da bi se domače živali steriliziralo ali kastriralo čim prej, poseg sterilizacije in kastracije prikažejo kot tako blagodejen, da bi se v trenutku spozabe najraje šli sterilizirati ali kastrirati še sami.

Odstranitev jajčnikov (ovariektomija) pri ženskah povzroči hiter upad pomembnih spolnih hormonov – t.i. “kirurško menopavzo” – in je bila v številnih študijah povezana s prezgodnjim staranjem in smrtjo,(3)(4)(5)(6)(7)(8) boleznimi srca in ožilja,(9)(10) kognitivnimi motnjami in demenco,(6)(11) anksioznostjo in depresijo,(6)(12)(13) parkinsonovo boleznijo,(6)(14) kroničnimi boleznimi pljuč,(15)(16) artritisom,(17) osteoporozo,(7)(17) inkontinenco(18) in še bi lahko naštevali. Posledice so toliko hujše, če se jajčnike odstrani v zgodnejši reproduktivni dobi.(3) Raziskovalci znamenite klinike Mayo so leta 2016 poročali o rezultatih njihove študije:

“Ženske, stare manj kot 46 let, ki so jim odstranili oba jajčnika, so imele znatno povečano tveganje za osem kroničnih bolezenskih stanj, vključno s koronarno boleznijo arterij, depresijo, artritisom, kronično obstruktivno pljučno boleznijo in osteoporozo … Poseg odstranjevanja obeh jajčnikov se ne sme smatrati kot “etično sprejemljiva opcija” za ženske, ki nimajo visokega tveganja za raka in bi ga morali prenehati izvajati.”(16)

Tudi kastracija moških (odstranitev mod in včasih tudi penisa) se že dlje časa smatra za neetično in se z izjemo nekaj držav ne izvaja niti pri obsojenih spolnih zločincih (“… v ne tako davni preteklosti smo pričeli uporabljati drugačne načine za izražanje nehumanosti do sočloveka”(19)), kar je razlog, zakaj škodljivih učinkov kastracije pri moških ni preučevalo veliko študij. Kljub temu je bila ugotovljena povezava kastracije s sarkopenijo, preveliko telesno težo, skeletnimi težavami, kot sta osteoporoza in ukrivljenost hrbtenice, ginekomastijo (povečane prsi pri moških), pretiranim potenjem, izgubo dlake na telesu, zmanjšanjem vsebnosti kalcija v kosteh, depresijo, samomorilnostjo, čustveno labilnostjo in apatijo. Nekateri izmed teh problemov so bili še posebej povezani z zgodnjo kastracijo.(20)(21)

(Opomba: Zaradi številnih negativnih učinkov se pri ženskah in moških sterilizacija ne izvaja z odstranjevanjem spolnih organov, temveč z neprimerno varnejšimi posegi prekinitve jajcevodov in vazektomijo; ti posegi so potencialna alternativa tudi za domače živali, a več o tem spodaj.)

Kot bomo videli v nadaljevanju, se je poseg sterilizacije z odstranjevanjem spolnih organov (v nadaljevanju sterilizacija/kastracija) izkazal kot potencialno zelo škodljiv tudi pri psih, kar ni presenetljivo, saj sta si biologija človeka in biologija psa precej podobni.(22) Kljub temu lahko vsepovsod zasledimo takšne informacije:

“S sterilizacijo vaše psice zmanjšate število nezaželenih mladičev, poleg tega pa je sterilizacija najbolj enostaven in varen način varovanja zdravja vaše psice.”(23)
“S kastracijo [psov] preprečimo nastajanje testosterona in moških spolnih celic - semenčec. Testosteron vpliva na vedenje samcev in pogosto tudi povzroča neželene oblike obnašanja kot sta agresija in nagnjenost k potepanju. Prav tako ta hormon poveča možnost za nastanek določenih vrst tumorjev in nekaterih drugih bolezni.”(24)
“Sterilizacija in kastracija dolgoročno izboljšata zdravje in kakovost življenja živali.”(25)
Pregled študij iz leta 2012 razloži, da gre pri vse močnejših težnjah po rutinskemu in zgodnjemu steriliziranju/kastriranju za trend, ki v Evropo prihaja iz ZDA in v primeru katerega imajo veterinarji “očiten finančni interes”.

Kot je razvidno iz študij, opisanih spodaj, so takšne trditve v najboljšem primeru izjemno enostranske, v več primerih pa celo popolnoma neresnične (in to kljub temu, da so veterinarji po kodeksu veterinarske etike dolžni ravnati po znanstvenih dosežkih stroke ter nenehno obnavljati in poglabljati svoje znanje). Sistematični pregled raziskav iz leta 2007, ki vključuje več kot 50 strokovno pregledanih študij o dolgoročnih posledicah sterilizacije/kastracije psov, je zaključil:

“Ena stvar je jasna - veliko informacij o sterilizaciji/kastraciji, ki dosežejo javnost, je pristranskih in vsebujejo trditve, ki so pretirane in jih dokazi ne podpirajo. Namesto da bi lastnikom domačih živali pomagale, je velik del teh informacij prispeval k splošnemu nerazumevanju zdravstvenih posledic sterilizacije/kastracije psov.”(26)

Nadalje pregled študij iz leta 2012 razloži, da gre pri vse močnejših težnjah po rutinskemu in zgodnjemu steriliziranju/kastriranju za trend, ki v Evropo prihaja iz ZDA in v primeru katerega imajo veterinarji “očiten finančni interes”. Pregled sklene, da je rutinski poseg sterilizacije/kastracije (še posebej pri živalih, katerih reprodukcija je pod kontrolo lastnika) “moralno neupravičen” in da bi se o posegu vedno morali odločati na individualni osnovi.(27)

V nadaljevanju bo sledil pregled študij, ki so preučevale sterilizacijo/kastracijo domačih živali in dobile podobne rezultate kot študije, narejene na ljudeh. Pregled ni popoln in se osredotoča na študije, ki so pokazale negativne učinke, v luči previdnostnega načela pa bi moral biti takšen nabor študij resno opozorilo, da lahko ti posegi (še posebej, če so opravljeni prezgodaj) živalim pustijo dolgoročne, nepopravljive posledice. Študije, navedene spodaj, lahko vsaj delno razložijo strm porast kroničnih bolezni pri domačih živalih,(28) nekateri raziskovalci pa ugotavljajo, da bi lahko rutinska zgodnja sterilizacija/kastracija paradoksalno celo prispevala k populaciji zavrženih in neposvojljivih živali, nad katero se pritožujejo zavetišča (kot rečeno so prav zavetišča izjema, ki pri nas izvaja in priporoča zgodnjo sterilizacijo).

(Na tej povezavi najdete zgodbo psa Billyja (v angleščini), za katerega se je izkazalo, da je zaradi prezgodnje kastracije v zavetišču utrpel hude posledice in ga zato dolgo ni nihče hotel posvojiti, nato pa je le našel lastnike, ki so šli skozi dolgoletno veterinarsko kalvarijo, ki jih je stala celo premoženje. Billyju v spomin in drugim v opomin so lastniki postavili spletno stran, na kateri najdete veliko informacij o škodljivosti (prezgodnje) sterilizacije/kastracije v angleščini.)

RAK

Hemangiosarkom – Zelo agresivna, hitro napredujoča oblika raka, pogosta pri psih in redka pri mačkah

Limfom – Ena najpogostejših oblik raka pri psih in mačkah; možno je zdravljenje, ki upočasni napredovanje bolezni, vendar ni ozdravljiva

Mastocitom – Najpogostejši kožni tumor pri psih in drugi najbolj pogosti kožni tumor pri mačkah

Osteosarkom – Zelo agresivna oblika raka, pogosta pri velikih pasmah psov

Rak na prostati – Pri psih relativno redka, pri mačkah izjemno redka vrsta raka

Urotelijski karcinom – Najpogostejša vrsta raka na mehurju pri psih, zelo agresivna in težko ozdravljiva

Povezavo med sterilizacijo/kastracijo psov in nastankom več vrst raka so pokazale številne študije (najpogosteje so omenjeni limfom, hemangiosarkom, mastocitom, urotelijski karcinom, rak prostate in osteosarkom); nekatere od njih so navedene spodaj.

Čeprav so kastracijo psov dlje časa priporočali za preprečevanje raka na prostati, pa je znanost v zadnjih desetletjih pokazala, da je praksa neosnovana – rak na prostati je bil v veliko študijah občutno bolj pogost pri kastriranih psih, prav tako se razvije v bolj agresivne oblike(29)(30)(31)(32). V eni od študij so pri kastriranih psih izmerili štirikrat večje tveganje za raka prostate,(33) v drugi pa kar osemkrat večje tveganje za urotelijski karcinom prostate (ena od najbolj agresivnih oblik raka prostate).(29)

Pri mačkih je rak prostate izredno redek, kljub temu pa več študij primera to vrsto raka opisuje pri kastriranih mačkih.(34)(35)(36)(37)

Belanger in sod. (2017) z Univerze v Kaliforniji (UC Davis) so pri steriliziranih psicah in kastriranih psih odkrili večje tveganje za hemangiosarkom, limfom, mastocitom in osteosarkom.(38)

"V nasprotju s precej močnimi dokazi, da sterilizacija/kastracija poveča tveganje za osteosarkom, hemangiosarkom, limfom in mastocitom, so dokazi za zaščitne učinke sterilizacije/kastracije pred rakom šibki ..."

Villamil in sod. (2009) so v študiji, ki je preučevala več kot milijon psov, pri steriliziranih psicah ugotovili občutno večje tveganje za limfom v primerjavi z nesteriliziranimi živalmi,(39) nekaj starejših študij (ena od njih je prav tako preučila več kot milijon psov) pa je pokazalo večje tveganje za limfom tako pri steriliziranih psicah kot tudi pri kastriranih psih.(40) V eni od novejših študij so Bennet in sod. (2018) pri steriliziranih psicah in kastriranih psih našli približno trikrat večje tveganje za limfom.(41)

Grüntzig in sod. (2016) so v veliki študiji na psih pri steriliziranih/kastriranih živalih poročali o povečanem tveganju za limfom in mastocitom pri obeh spolih, povečanem tveganju za hemangiosarkom in melanocitne tumorje (nevus, melanom in melanocitom) pri samicah in povečanem tveganju za adenokarcinom in osteosarkom pri samcih.(42)

Leta 2008 je Vizsla Club of America Welfare Foundation sponzoriral študijo, ki je preučevala zdravje psov pasme madžarski ptičar (vižla). Najpogostejše težave pri madžarskih ptičarjih so rak in vedenjske motnje, najpogostejši vzrok smrti pa rak (natančneje hemangiosarkom in limfom). Najpogostejše vrste raka pri tej pasmi so mastocitom, hemangiosarkom ter limfom; raziskovalci so ugotovili, da so te vrste raka (in vedenjske motnje) pogostejše pri steriliziranih/kastriranih psih.(64)

Zink in sod. (2014) so prav tako preučevali madžarske vižle in pri steriliziranih/kastriranih psih ugotovili povečano tveganje za mastocitom, limfom, hemangiosarkom in druge vrste raka. Pri steriliziranih psicah so izmerili 6,5-krat več raka, pri kastriranih psih pa 3,6-krat več raka v primerjavi z nesteriliziranimi/nekastriranimi živalmi. Zgodnejša ko je bila sterilizacija/kastracija, prej so bili psi diagnosticirani z rakom.(43)

Bryan in sod. (2007) so ugotovili, da je pri kastriranih psih urotelijski karcinom več kot trikrat pogostejši kot pri nekastriranih psih.(29) Povezavo med sterilizacijo/kastracijo in to vrsto raka je našlo tudi več drugih študij.(44)(45)(46) Ena od študij pa je pri steriliziranih/kastriranih psih našla dvakrat povečano tveganje za vse vrste raka na spodnjem urinarnem traktu.(47)

De la Riva in sod. (2013) so pri zgodaj kastriranih zlatih prinašalcih odkrili trikrat več primerov limfoma (limfosarkoma) kot pri nekastriranih psih. Med kastriranimi psi jih je okrog 10% zbolelo za to obliko raka. Pri nesteriliziranih psicah niso odkrili niti enega primera mastocitoma, medtem ko je imelo to obliko raka skoraj 6% pozno steriliziranih psic. Zapisali so:

“V nasprotju s precej močnimi dokazi, da sterilizacija/kastracija poveča tveganje za osteosarkom, hemangiosarkom, limfom in mastocitom, so dokazi za zaščitne učinke sterilizacije/kastracije pred rakom šibki ... Ker gre pričakovati, da sterilizacija/kastracija zmoti normalno fiziološko vlogo spolnih hormonov na razvoj več organskih sistemov, si lahko zamislimo pojav bolezenskih sindromov ..., na katere lahko sterilizacija/kastracija vpliva kot funkcija spola in starosti, pri kateri je izvedena.”(48)

White in sod. (2011) so ugotovili, da imajo sterilizirane psice štirikrat večje tveganje za mastocitom od nesteriliziranih psic. Tveganje je bilo nekoliko povečano tudi pri kastriranih samcih.(49)

Ware in Hooper (1999) sta pri steriliziranih psicah ugotovila več kot štirikratno povečanje tveganja za nastanek tumorjev na srcu in več kot petkratno povečanje tveganja za hemangiosarkom na srcu v primerjavi z nesteriliziranimi psicami.(50)

Prymak in sod. (1988) so pri steriliziranih psicah odkrili dvakrat večje tveganje za hemangiosarkom na vranici.(51) Povezavo med sterilizacijo/kastracijo in hemangiosarkomom so odkrili tudi Robinson in sod. (2020).(52)

Pri steriliziranih psicah so izmerili 6,5-krat več raka, pri kastriranih psih pa 3,6-krat več raka v primerjavi z nesteriliziranimi oz. nekastriranimi živalmi. Zgodnejša ko je bila sterilizacija oz. kastracija, prej so bili psi diagnosticirani z rakom.

Hart in sod. (2014) so pri steriliziranih/kastriranih zlatih prinašalcih in labradorcih odkrili povečano tveganje za eno ali več vrst raka (spremljali so limfosarkom, hemangiosarkom, mastocitom in tumor mlečne žleze). Pri zlatih prinašalcih je bilo tveganje še posebej izrazito, saj so imeli sterilizirani/kastrirani psi kar 3- do 4-krat večje tveganje za vsaj eno vrsto raka.(53)

V najnovejši študiji so Hart in sod. (2020) preučili še številne druge pasme in pri nekaterih pasmah (avstralski ovčar, bernski planšarski pes, borderski ovčar/border collie, bostonski terier, nemški bokser, koker španjel, škotski ovčar, doberman, irski volčji hrt in shih tzu) ugotovili povečano tveganje za raka pri (zgodaj) steriliziranih in/ali kastriranih živalih.(54)

Cooley in sod. (2002) so pri steriliziranih/kastriranih rotvajlerjih ugotovili za 3- do 4-krat povečano tveganje za kostni sarkom (tekom življenja je za to vrsto raka zbolelo kar 25% steriliziranih/kastriranih psov). Merili so tudi čas, ki so ga psi preživeli izpostavljeni spolnim hormonom, in ugotovili, da je imel pes toliko večje tveganje za razvoj kostnega sarkoma, kolikor krajši je bil čas, ki ga je preživel nesteriliziran/nekastriran.(55) Tudi Ru in sod. (1998) so pri steriliziranih/kastriranih psih ugotovili dvakrat večje tveganje za osteosarkom (vrsto kostnega sarkoma).(56)

VEDENJSKE MOTNJE

Zgoraj smo že omenili problematično vedenje, ki je glede na ameriško študijo iz leta 2018(57) vodilni razlog za predajo psov zavetiščem oziroma za neposvojljivost psov. Sterilizacija/kastracija se pogosto priporočata za zmanjševanje agresije pri živalih, vendar številne novejše raziskave kažejo, da so takšna priporočila neosnovana.

"Zato naše ugotovitve vodijo do paradoksa, kjer kastracija sicer zmanjša populacijo nezaželenih psov, obenem pa lahko poveča verjetnost problematičnega vedenja, ki zmanjša zaželenost kastriranih psov in poveča verjetnost njihove predaje zavetišču."

McGreevy in sod. (2018) so v dobro zasnovani študiji (preučila je več kot 6000 psov in merila dolžino časa, ki ga je pes preživel v kastriranem stanju) ugotovili, da je neprimerno vedenje, povezano s strahom in agresijo, pogostejše pri (zgodaj) kastriranih psih. Le dve neželeni obliki vedenja (markiranje z urinom in zavijanje, ko je bil pes sam) sta bili pogostejši pri nekastriranih psih, kar 26 večinoma neželenih oblik vedenja pa je bilo pogostejših pri psih, kastriranih zgodaj. To pomeni, če citiramo avtorje, da “lahko pri nekaterih psih delna oziroma celotna preprečitev pubertete sicer zmanjša markiranje z urinom, vendar vodi do mnogih drugih neželenih posledic.”

Avtorji so zapisali tudi naslednje:

“Pozitivni učinki [kastracije] so podprti s potrebo zmanjšati število neželenih domačih živali. V številnih razvitih državah se v zavetiščih letno evtanazira na tisoče nezaželenih psov. A zavetišča so preplavljena s psi, ki so zavetišču najpogosteje predani zaradi neprimernega vedenja. Zato naše ugotovitve vodijo do paradoksa, kjer kastracija sicer zmanjša populacijo nezaželenih psov, obenem pa lahko poveča verjetnost problematičnega vedenja, ki zmanjša zaželenost kastriranih psov in poveča verjetnost njihove predaje zavetišču.”(57)

Zgornje ugotovitve podpirajo tudi številne druge študije:

  • Salman in sod. (2010) so ugotovili, da je status sterilizacije/kastracije pogostejši pri psih, psicah in mačkah, ki so jih lastniki zapustili zaradi vedenjskih razlogov.(58) Povezavo med problematičnim vedenjem in sterilizacijo mačk so potrdile tudi nekatere druge študije.(59)
  • Spain in sod. (2004) so pri zgodaj (pred 5,5 mesecem starosti) steriliziranih/kastriranih mačkah odkrili večje tveganje za sramežljivost v prisotnosti tujcev, pri kastriranih mačkih pa večje tveganje za pogosto skrivanje. Skrivanje je bilo pri samcih povezano s povečano verjetnostjo, da jih bo lastnik zapustil.(60)
  • Kaufmann in sod. (2017) so ugotovili povezavo med kastracijo psov in nestabilnim vedenjem v stresnih situacijah, kar lahko privede do negotovosti in agresije.(61)
  • Balogh in sod. (2018) so v študiji na labradorcih ugotovili: “Lastniki kastriranih psov so opisovali pogostejšo in bolj intenzivno preplašenost njihove živali ob glasnih zvokih, neznanih objektih, ki so se približevali na ali blizu pločnika, ali približevanju neznanih psov, ki so lajali, renčali ali skakali ... Za razliko od popularnega mnenja [kastracija] ni nujno rezultirala v vedenjsko bolj stabilnemu psu.”(62)
  • Garde in sod. (2016) so na populaciji prostoživečih psov ugotovili, da kastrirani psi 6 mesecev po operaciji niso izkazovali nič manj spolne aktivnosti in agresije kot prej.(63)
  • Zink in sod. (2014) so v študiji na madžarskih ptičarjih (vižlah) ugotovili povečano tveganje za vedenjske motnje (strah pred nevihto, ločitvena tesnoba, strah pred zvoki, plašnost, razdražljivost, nenadzorovano uriniranje, agresija, hiperaktivnost in ugriz zaradi strahu) pri zgodaj steriliziranih/kastriranih psih. Zgodnejša ko je bila sterilizacija ali kastracija, prej so bili psi diagnosticirani z vedenjsko motnjo.(43) Sterilizacijo/kastracijo je z vedenjskimi motnjami povezala tudi starejša študija na vižlah.(64)
  • Kim in sod. (2006) so v študiji na nemških ovčarjih pokazali, da so bile sterilizirane psice nekaj mesecev po posegu bolj reaktivne ob srečanju s tujcem, ki je sprehajal neznanega psa. Zapisali so: “Veterinarji morajo obvestiti lastnike, da lahko psica po sterilizaciji postane bolj agresivna, ali zaradi izgube pomirjevalnega učinka progesterona ali zaradi povišanih gonadotropinov, ki stimulirajo sproščanje androgenov nadledvične žleze.”(65)
  • O’Farrell in Peachey (1990) sta pri steriliziranih psicah izmerila večje tveganje za dominantno agresijo do lastnika.(66)
  • Spain in sod. (2004) so pri psih in psicah, ki so bili sterilizirani/kastrirani zgodaj (pred 5,5 mes. starosti), ugotovili večjo pogostost strahu pred zvoki, agresije do članov družine, lajanja ali renčanja do tujcev in pretiranega laježa, ki je motil člane družine.(67)
  • Bamberger in Houdt (2006) sta ugotovila, da je v pasji kliniki za vedenjske motnje večji delež kastriranih psov kot v kliniki, ki se ne ukvarja z vedenjskimi motnjami.(68)
  • Reisner in sod. (2005) so preučevali več vrst problematičnega vedenja pri psih in potrdili pogostejšo agresijo do lastnika (v več kontekstih) pri steriliziranih/kastriranih psih. Poleg tega so sterilizirane/kastrirane živali pogosteje ugriznile, sterilizirane psice pa so bile agresivnejše do neznanih odraslih, ki so se jim približevali.(69)
  • Duffy in Serpell (2006) sta preučila več tisoč psov različnih pasem in sklenila: “Rezultati študije kažejo, da so sterilizirane psice bolj agresivne do lastnikov in da so ti učinki zelo specifični glede na pasmo. V nasprotju s splošnim prepričanjem je študija našla zelo malo dokazov za to, da kastracija zmanjša agresijo pri psih, lahko pa poslabša druge vedenjske težave.” Med težavami, ki so jih povezali s sterilizacijo/kastracijo, so strah pred dotikom, občutljivost na dotik, pogostost zahtevanja in kraje hrane, agresija do ljudi in drugih psov, valjanje v iztrebkih, uživanje iztrebkov, pretiran lajež ...(70)
  • Farhoody in sod. (2018), ki so v študiji preučili veliko število psov različnih pasem, so sklenili: “... ni dokazov, da [sterilizacija/kastracija] pri katerikoli starosti spremeni agresivno vedenje do znanih ljudi in psov, zaznali pa smo manjši porast agresije do tujcev. Glede na to, da je dokazov za negativne učinke [sterilizacije/kastracije] vedno več, bi bilo nujno sistematično preučiti druge metode preprečevanja nezaželenega razmnoževanja, kot sta vazektomija in histerektomija.”(71)

Po pregledu več večjih raziskav so Farhoody in sod. (2018) zapisali naslednje:

“Potrebno je poudariti, da je čisto vsaka prospektivna, kontrolirana študija, ki je preučevala učinke [sterilizacije/kastracije] na agresivno vedenje psov, pokazala ali nobene spremembe ali porast agresivnega vedenja po [sterilizaciji/kastraciji].”
"Empirične študije niso pokazale nobenega učinka [sterilizacije/kastracije] na kontrolo populacije lastniških psov in psov v zavetiščih, čeprav se [sterilizacija in kastracija] redno priporočata v literaturi."

Število študij, ki so pokazale porast vedenjskih motenj po sterilizaciji in kastraciji, je zaskrbljujoče in na mestu je vprašanje, v kolikšni meri ti posegi sploh pripomorejo k zmanjševanju populacije nezaželjenih domačih živali. Situacija ni enoznačna, saj “empirične študije niso pokazale nobenega učinka [sterilizacije/kastracije] na kontrolo populacije lastniških psov in psov v zavetiščih, čeprav se [sterilizacija in kastracija] redno priporočata v literaturi.”(72) Dr. Kersti Seksel, veterinarka specialistka za vedenje živali iz Avstralije, je na mednarodnem kongresu izjavila: “Ne verjamem, da bomo s sterilizacijo in kastracijo rešili problematiko nezaželenih živali. Število nezaželenih domačih živali narašča kljub temu, da se zgodnja sterilizacija in kastracija v določenih državah prakticirata že več kot 20 let.” Poudarila je, da je problematično vedenje en pomembnejših vzrokov za predajo zavetiščem, in da “ne gre za to, ali steriliziramo/kastriramo ali ne, temveč je od vedenja živali odvisno, ali bo ostala v nekem domu ali ne.”(73)

V tej luči so zanimive tudi ugotovitve centra The No-Kill Advocacy iz ZDA, ki že dolga leta opozarja, da gre pri domnevno “preveliki populaciji domačih živali” v ZDA za mit, ki se uporablja za opravičevanje dejstva, da zavetišča letno evtanazirajo veliko število “neposvojljivih” živali.(74)

DEBELOST

Debelost pri domačih živalih je izjemno pogosta in je v zadnjih desetletjih v dramatičnem porastu. Najnovejše študije iz ZDA kažejo, da je predebelih kar 60% mačk in 56% psov.(75)

Pri mačkah je bila sterilizacija/kastracija v več študijah potrjena kot en glavnih faktorjev tveganja za razvoj debelosti.

Zaradi sprememb metabolizma in povečanega vnosa hrane so sterilizirani/kastrirani psi in mačke pogosteje predebeli od nesteriliziranih/nekastriranih živali.(76) Do povečanega vnosa hrane pride že v nekaj dneh po sterilizaciji/kastraciji; ena od študij je ugotovila, da so odrasli mački 7 tednov po kastraciji v povprečju pojedli kar 78% več hrane kot prej,(77) v študijah na psih pa se ta odstotek giblje okrog 20%.(76)

Pri mačkah je bila sterilizacija/kastracija v več študijah potrjena kot en glavnih faktorjev tveganja za razvoj debelosti. Allan in sod. (2000) so na mestni populaciji mačk ugotovili, da je bilo predebelih 31% steriliziranih/kastriranih živali, medtem ko ni bila predebela niti ena nesterilizirana/nekastrirana mačka.(78) Druge študije kažejo, da imajo sterilizirane/kastrirane mačke več kot trikrat večje tveganje za debelost od nesteriliziranih/nekastriranih živali, so manj aktivne in imajo znižan metabolizem.(79)(80)(81) Pri mačkih so po kastraciji izmerili hormonske spremembe (povišan leptin, prolaktin in inzulinski rastni faktor I), ki kažejo na občutne spremembe v metabolizmu.(82)

Vmesni rezultati študije na zlatih prinašalcih so debelost povezali predvsem z zgodnjo sterilizacijo. Pri živalih, steriliziranih/kastriranih pred enim letom starosti, je bilo tveganje za debelost dvakrat večje od tveganja pri nesteriliziranih/nekastriranih psih. Za vsako dodatno leto, ki ga je pes preživel nesteriliziran/nekastriran, se je tveganje za debelost znižalo za 70%. Študija je poleg tega ugotovila tudi, da so imele predebele sterilizirane/kastrirane živali za 300% povečano tveganje za kronično ortopedsko poškodbo, ki ni nastala kot posledica travme.(83)

Študije na mačkah so pokazale, da imajo mačke po sterilizaciji/kastraciji do 9-krat povečano tveganje za sladkorno bolezen.

Prevelika teža pri psih (in ljudeh) je povezana s celo serijo zdravstvenih težav in povečano umrljivostjo. Na primer, predebeli psi imajo večje tveganje za Cushingov sindrom, pretrgane vezi, zmanjšano delovanje ščitnice, bolezni sečil, bolezni ustne votline, sladkorno bolezen, vnetje trebušne slinavke, displazijo kolka, hipotiroidizem in raka.(84)(85)

Glede na to, kako visok odstotek psov in mačk je v ZDA, kjer se poseg zgodnje sterilizacije/kastracije izvaja rutinsko, predebel, so nasveti, da se debelost kot posledico hormonskih motenj zaradi sterilizacije/kastracije da preprečiti z ustrezno dieto in več gibanja, v praksi zelo očitno neuspešni.

HORMONSKE MOTNJE

Sundburg in sod. (2016) so pri steriliziranih psicah in kastriranih psih ugotovili večje tveganje za hipotiroidizem (zmanjšano delovanje ščitnice) in Addisonovo bolezen.(86)

Povezavo med sterilizacijo/kastracijo in hipotiroidizmom sta ugotovila tudi Milne in Hayes (1981),(87) študija iz leta 1994 pa je potrdila, da imajo sterilizirane psice in kastrirani psi trikrat večje tveganje za hipotiroidizem od nesteriliziranih/nekastriranih.(88) Najpogostejši klinični znaki so bili debelost, alopecija (množična izguba dlake na predelih telesa), težave s kožo, utrujenost in slabotnost.

Belanger in sod. (2017) so pri steriliziranih psicah in kastriranih psih odkrili večje tveganje za Cushingov sindrom.(38)

SLADKORNA BOLEZEN

Cai in sod. (2019) so na ameriških eskimskih špicih ugotovili, da je kastracija psov, še bolj pa sterilizacija psic, močno povezana s kasnejšim nastankom sladkorne bolezni, starejše študije pa so pokazale povezavo med sladkorno boleznijo in kastracijo pri psih različnih pasem.(89)(90)(91)

Študije na mačkah so pokazale, da imajo mačke po sterilizaciji/kastraciji do 9-krat povečano tveganje za sladkorno bolezen.(92)(90)(93)

MOTNJE IMUNSKEGA SISTEMA

Sundburg in sod. (2016) so pri steriliziranih psicah in kastriranih psih ugotovili večjo pogostost atopičnega dermatitisa, avtoimunske hemolitične anemije, imunske trombocitopenije in kronične vnetne črevesne bolezni. Sterilizirane psice so imele tudi večje tveganje za sistemski lupus eritematozus.(86)

V drugih študijah je bila ugotovljena povezava med sterilizacijo/kastracijo in avtoimunsko boleznijo miastenija gravis (94)(95) ter akutnim vnetjem trebušne slinavke.(96)(97)

Povezava med sterilizacijo (odstranitvijo jajčnikov) in avtoimunskimi boleznimi je bila ugotovljena tudi v študijah na miših.(145)(146)

ORTOPEDSKE TEŽAVE

Razvoj skeleta živali regulirajo spolni hormoni, ki signalizirajo zaprtje rastne (epifizne) plošče pri dolgih kosteh; (98)(99) sterilizacija/kastracija pred zaključkom zaprtja rastne plošče rezultira v podaljšanih kosteh in deformiranih sklepih,(100) kar lahko vodi do različnih težav.

Duerr in sod. (2007) so odkrili povezavo med zgodnjo sterilizacijo in pretirano nagnjenim kotom platoja golenice, ki ga imajo psi večjih pasem z boleznijo sprednje križne vezi.(101)

Številne študije so pokazale, da zgodnja kastracija mačkov vodi do zakasnjenega zaprtja rastne (epifizne) plošče; pri kastriranih mačkih s to težavo so zabeležili zlome v predelu različnih rastnih plošč.(99)

Pri zlatih prinašalcih je bila razlika še veliko večja, saj je bila incidenca [težav s sklepi] pri psih, steriliziranih/kastriranih pred 6 meseci starosti, povečana za 4 do 5-krat.

Witsberger in sod. (2008) so ugotovili, da imajo kastrirani psi povečano tveganje za displazijo kolkov, kastrirani psi in sterilizirane psice pa dvakrat večje tveganje za oslabljenost sprednje križne vezi od nesteriliziranih/nekastriranih psov.(102) Spain in sod. (2004) so potrdili povezavo med displazijo kolkov in zgodnjo sterilizacijo/kastracijo.(67) Hagen in sod. (2005) so ugotovili, da so imeli sterilizirani/kastrirani psi pasme nemški bokser šest mesecev po posegu 1,5-krat večje tveganje za displazijo kolka od nesteriliziranih/nekastriranih psov.(103)

Belanger in sod. (2017) so pri kastriranih psih in steriliziranih psicah ugotovili večje tveganje za pretrgano sprednjo križno vez. Sterilizirane psice so imele tudi večje tveganje za bolezen medvretenčnih ploščic (intervertebralnih diskov).(38)

De la Riva in sod. (2013) so preučevali zlate prinašalce in ugotovili, da imajo zgodaj kastrirani samci dvakrat večje tveganje za displazijo kolkov od nekastriranih samcev. Medtem ko pri nekastriranih/nesteriliziranih psih niso našli niti enega primera pretrgane sprednje križne vezi, je imelo ta problem kar 5% kastriranih psov in 8% steriliziranih psic.(48)

Hart in sod. (2014) so odkrili dvakrat večjo incidenco težav s sklepi pri labradorcih, steriliziranih/kastriranih pred 6 mesecem starosti. Pri zlatih prinašalcih je bila razlika še veliko večja, saj je bila incidenca pri psih, steriliziranih/kastriranih pred 6 meseci starosti, povečana za 4 do 5-krat. (Pri nesteriliziranih/nekastriranih psih je bila incidenca okrog 5%.)(53)

Hart in sod. (2016) so nato preučili še nemške ovčarje in ugotovili, da so imeli psi, sterilizirani/kastrirani pred enim letom starosti, občutno povečano tveganje za težave s sklepi (porast s 7% na 21% pri samcih in s 5% na 16% pri samicah). Najpogostejša s sterilizacijo/kastracijo povezana težava je bila pretrgana sprednja križna vez.(104)

Incidenca [urinske inkontinence] v različnih študijah je med 4 in 30% pri steriliziranih psicah in le 0,3% pri nesteriliziranih psicah. Več študij je pokazalo, da so klinični znaki inkontinence intenzivnejši po zgodnji sterilizaciji.

V najnovejši študiji so Hart in sod. (2020) preučili še številne druge pasme in predvsem pri večjih pasmah (npr. avstralski govedar, angleški brak/beagle, bernski planšarski pes, buldog, rotvajler, bernardinec...) ugotovili povečano tveganje za težave s sklepi pri (zgodaj) steriliziranih in/ali kastriranih živalih.(54)

Izpah pogačice, ena najpogostejših ortopedskih težav pri psih, ki lahko vodi do šepanja, artritisa in bolečin, je bil v eni študiji na psih (O’Neill in sod., 2016) več kot dvakrat pogostejši,(105) v drugi (Vidoni in sod., 2006) pa trikrat pogostejši pri steriliziranih/kastriranih psih.(106)

V študijah na angleških brakih (beaglih) je sterilizacija povzročila pospešeno remodeliranje medenične kosti, po 6 mesecih pa so bili vidni znaki osteoporoze, kakršna se pri ženskah pojavi v menopavzi.(107) Raziskovalci so izmerili tudi izgubo kostne mase v hrbtenjači.(108)

UROGENITALNE MOTNJE

Urinska inkontinenca je pri steriliziranih psicah zelo pogosta in lahko nastopi kmalu ali z zamikom nekaj let po operaciji. Incidenca v različnih študijah je med 4 in 30% pri steriliziranih psicah(76)(109)(110)(111) in le 0,3% pri nesteriliziranih psicah.(112) Več študij je pokazalo, da so klinični znaki inkontinence intenzivnejši po zgodnji sterilizaciji.(67)(110)(112)

Seguin in sod. (2003) so ugotovili, da so dolgotrajne in ponavljajoče se okužbe sečil 3- do 4-krat pogostejše pri steriliziranih kot nesteriliziranih psicah.(113) Do podobnih rezultatov so prišli tudi Ling in sod. (1998)(114)

Lekcharoensuk in sod. (2001) so preučevali bolezni spodnjega urinarnega trakta pri mačkah in ugotovili, da imajo kastrirani mački večje tveganje za skoraj vse vrste obolenj, ki so jih preučevali, sterilizirane mačke pa večje tveganje za sečne kamne, okužbe sečil in rakave tvorbe na sečilih.(115)

Študija, ki je preučevala več kot dva milijona psov, je ugotovila, da so sečni kamni (kristali v urinu, ledvični kamni in kamni v sečnem mehurju) trikrat pogostejši pri steriliziranih/kastriranih živalih.(116)

KOGNITIVNE MOTNJE / DEMENCA

Leta 2017 so italijanski znanstveniki (Mongillo in sod.) ugotavljali, da so “[k]ljub pogostosti, s katero se sterilizacija/kastracija psov priporoča v večini zahodnih držav, posledice posega na kognitivne zmožnosti praktično neznane” in zasnovali študijo, s katero so želeli ugotoviti povezavo med odstranitvijo jajčnikov in kognitivno funkcijo pri psicah. Rezultati so pokazali, da so se nesterilizirane psice hitreje učile ter bile bolj natančne in uspešnejše pri nalogi, povezani z učenjem in spominom.(117)

Študija iz ZDA (Hart, 2001) je pokazala, da imajo kastrirani psi večje tveganje za napredovanje blage oblike s starostjo povezanega upada kognitivnih funkcij v hudo. Simptomi vključujejo dezorientacijo, spremembe v interakciji z ljudmi, izgubo natreniranih sposobnosti in spremembe bioritma.(118) Podobne rezultate (napredovanje upada kognitivnih funkcij je bilo počasnejše pri nekastriranih psih) so dobili tudi Neilson in sod. (2001).(119)

Scandurra in sod. (2019) so v študiji na psih pokazali, da so se sterilizirane psice slabše in počasneje odzivale na kretnje človeka.(120)

Rezultati zgornjih študij sovpadajo z rezultati študij na ženskah, ki so jim odstranili maternico in/ali jajčnike(121) in s študijami na podganah.(120)

ŽIVLJENJSKA DOBA

Zagovorniki sterilizacije/kastracije pogosto trdijo, da bo poseg podaljšal življenjsko dobo živali, zato si poglejmo, kaj o tem pravi znanstvena literatura. Waters in sod. (2009)(122) so preučevali rotvajlerje in pokazali močno korelacijo med življenjsko dobo samic in tem, koliko časa je bilo pri samici ohranjeno delovanje jajčnikov. Z drugimi besedami, prej ko je bila psica sterilizirana, krajša je bila njena življenjska doba. Obenem so poudarili, da so do zelo podobnih rezultatov prišle tudi raziskave na ženskah, ki so jim odstranili jajčnike.(123)

Waters in sod. (2009) so preučevali rotvajlerje in pokazali močno korelacijo med življenjsko dobo samic in tem, koliko časa je bilo pri samici ohranjeno delovanje jajčnikov. Z drugimi besedami, prej ko je bila psica sterilizirana, krajša je bila njena življenjska doba.

Vendar se rezultati njihove metodološko zelo dobro zasnovane študije ne ujemajo z rezultati nekaterih drugih študij, ki so pokazale daljšo življenjsko dobo pri steriliziranih/kastriranih psih, zato so Waters in sod. skušali ugotoviti, kaj bi lahko razložilo različne rezultate. Leta 2011 so ponovili zgoraj omenjeno raziskavo, le da so tokrat uporabili metodologijo drugih študij, ki niso razlikovale med tem, kolikšen del življenja je določena žival preživela nesterilizirana/nekastrirana (neustrezna metodologija je živali razdelila le po statusu sterilizirana/nesterilizirana ob smrti, kar je podobno, kot bi preučevali kajenje in beležili le status kajenja ob smrti, ne pa koliko let je oseba dejansko kadila). Rezultat poskusa je po našem mnenju ena najboljših demonstracij, kako zavajajoča je lahko statistika – pri uporabi neustrezne metodologije so za iste podatke, ki so pri ustrezni metodologiji pokazali, da nesterilizirane psice živijo dlje, dobili rezultat, da je življenjska doba pri nesteriliziranih psicah krajša.

Waters in sod. so zaključili, da standardna metodologija, ki se uporablja pri drugih študijah, “… vnaša resno pristranskost zaradi misklasifikacije, ki lahko pripelje do napačnih zaključkov o povezavi med odstranitvijo jajčnikov in maternice in dolgo življenjsko dobo.” To pomeni, da so študije, ki so pokazale povezavo med sterilizacijo/kastracijo in dolgo življenjsko dobo, neustrezno zasnovane, in da je torej neutemeljeno trditi, da poseg sterilizacije/kastracije podaljšuje življenjsko dobo živali.(122)

Kengeri in sod. (2013) so čez nekaj let ponovili študijo na rotvajlerjih in zopet dobili rezultat, da so psice živele toliko dlje, kolikor dlje je bilo ohranjeno delovanje njihovih jajčnikov.(124)

In kaj bi lahko razložilo, da so neustrezno zasnovane študije pokazale povezavo med sterilizacijo/kastracijo in daljšim življenjem (ali boljšim zdravjem)? Znanstvena literatura navaja več dobrih razlag.(72) Ena od njih je ta, da ljudje, ki ne sterilizirajo/kastrirajo domačih živali, pogosteje prihajajo iz nižjih slojev in si težje privoščijo kvalitetno hrano ter dobro oskrbo. Logično je, da imajo živali takšnih lastnikov v povprečju krajšo življenjsko dobo in več zdravstvenih težav, zato so statistike že v osnovi pristranske v smeri podcenjevanja škodljivih učinkov sterilizacije/kastracije. Druga razlaga je, da je skupina steriliziranih/kastriranih živali v osnovi starejša, saj so morale živali, uvrščene v to skupino, preživeti čas do sterilizacije/kastracije.

Zlotnick in sod. (2019) so podobno kot zgornji raziskovalci ugotovili povezavo med zgodnjo sterilizacijo in slabim splošnim zdravjem. Psi pomočniki, sterilizirani/kastrirani pred 7 mesecem starosti, so zaradi zdravstvenih razlogov prenehali delati dvakrat pogosteje od psov, ki so bili sterilizirani/kastrirani kasneje.(125)

Zgoraj omenjene ugotovitve podpira tudi dejstvo, da je zdravje domačih živali iz leta v leto slabše,(28) življenjska doba psov v ZDA (državi, ki je pri svojem pristopu do sterilizacije/kastracije izjemno agresivna) pa je po podatkih študije, ki jo je izvedel The Kennel Club, v samo desetih letih upadla za okrog 10%.

NEVARNOSTI OPERATIVNEGA POSEGA

Na operativni poseg sterilizacije/kastracije so še posebej občutljive mlade živali (<4-5 mesecev) z manjšo sposobnostjo termoregulacije, slabšo zmožnostjo presnove in izločanja anestetikov in protibolečinskih sredstev ter predispozicijo k hipoglikemiji.(86)(126)

Zabeležena stopnja smrtnosti zaradi z anestezijo povezanih komplikacij pri operativnem posegu je v enem pregledu raziskav znašala med 0,1% in 0,2% pri zdravih in 0,5% do 2% pri bolnih psih in mačkah.

Mačke imajo pri operativnih posegih večje tveganje za smrt kot psi, in sicer zaradi težav z intubacijo in kardiomiopatij. Hipotermija (podhladitev) tekom izvajanja anestezije pa še dodatno prispeva k višjemu tveganju.(127)(128)(129) Najbolj pogosti zapleti pri anesteziji so srčna aritmija, dilatacija želodca in previsoki odmerki zdravil.(130)

Incidenca komplikacij, ki so nastale med operativnim posegom odstranitve jajčnikov in maternice, je v raziskavi na 142 psih znašala 6,3%, medtem ko je incidenca komplikacij, ki so nastale po operativnem posegu, bila višja, in sicer 14,2%.(131) Šlo je večinoma za lažje vrste komplikacij. Zabeležena stopnja smrtnosti zaradi z anestezijo povezanih komplikacij pri operativnem posegu je v enem pregledu raziskav znašala med 0,1% in 0,2% pri zdravih in 0,5% do 2% pri bolnih psih in mačkah.(128)

Zaradi neustrezno izvedenega posega sterilizacije/kastracije pa lahko pri mačkah in psih pride tudi do drugih komplikacij (nekatere so lahko tudi dolgoročne), kot so sindrom ostanka jajčnika, ledvična disfunkcija, posledice neustrezne odstranitve maternice, urinska inkontinenca … (132)(133)

REAKCIJE NA CEPLJENJE

Moore in sod. (2005) so v retrospektivni kohortni študiji pokazali, da so imele sterilizirane psice 30% večje tveganje, kastrirani samci pa 27% večje tveganje za stranske učinke po cepljenju od nesteriliziranih/nekastriranih psov. Stranski učinki vključujejo anafilaktični šok, alergične reakcije, srbečico, srčni zastoj, cirkulacijski šok in nenadno smrt.(134) Leta 2007 so večje tveganje za reakcije na cepljenje ugotovili tudi pri steriliziranih/kastriranih mačkah.(135)

TUMORJI MLEČNE ŽLEZE, GNOJNO VNETJE MATERNICE (PIOMETRA) IN RAK MOD

Pogosto lahko slišimo, da sterilizacija/kastracija prepreči nastanek nekaterih zdravstvenih težav, kot so tumorji mlečne žleze in gnojno vnetje maternice (piometra) pri samicah ter rak testisov pri samcih. Res je, da so nekatere študije pokazale manjšo incidenco tumorjev mlečne žleze in piometre pri steriliziranih živalih, vendar ob podrobnejšem pregledu znanosti slika postane zelo nejasna.

"Naše ugotovitve ne podpirajo trditev, da bo [odstranitev jajčnikov in maternice], ki se izvaja s ciljem zmanjšati incidenco karcinoma mlečnih žlez in piometre, ugodno vplivala na življenjsko dobo."

Avtorji sistematičnega pregleda študij iz leta 2012 (Beauvais in sod. iz Royal Veterinary College) so sklenili, da so dokazi, da (zgodnja) sterilizacija preprečuje pojavnost tumorjev mlečne žleze, “šibki in niso dobra osnova za trdna priporočila.”(136) Podrobno opišejo, kako slabe so študije, ki so pokazale povezavo med sterilizacijo in tumorji mlečne žleze. Če podamo le en primer: večina teh študij ni upoštevala dejstva, da so nesterilizirane živali neredko izpostavljene sintetičnim hormonom (kontracepciji), ki dokazano povzročajo tumorje mlečne žleze, in že samo ta napaka bi po besedah avtorjev “lahko razložila velik del povezave med sterilizacijo in tumorji mlečne žleze.”

Druga težava pa je v tem, da je prednosti vedno potrebno primerjati z možnimi negativnimi učinki. Tu smo zopet na spolzkih tleh, saj so Waters in sod. (2017) v dobro zasnovani študiji na rotvajlerjih pokazali, da je sicer res, da so imele psice, ki so večji del življenja preživele sterilizirane, manjšo incidenco piometre in tumorjev mlečne žleze, vendar so kljub temu umirale prej od nesteriliziranih psic (nesterilizirane psice so imele v povprečju za kar 33% nižjo umrljivost oziroma so živele 17 mesecev dlje od steriliziranih psic in to kljub temu, da imajo rotvajlerji v primerjavi z drugimi pasmami zelo visoko incidenco tumorjev mlečne žleze in piometre). Zaključili so:

“Naše ugotovitve ne podpirajo trditev, da bo [odstranitev jajčnikov in maternice], ki se izvaja s ciljem zmanjšati incidenco karcinoma mlečnih žlez in piometre, ugodno vplivala na življenjsko dobo. Iz tega sledi, da se moramo [v prihodnosti] osredotočiti na tehtanje razlogov za in proti in ne le na zmanjševanje incidence določene bolezni.”(137)

Tudi Zink in sod. (2014) so v študiji na madžarskih ptičarjih (vižlah) ugotovili, da je bilo tumorjev mlečne žleze pri psicah malo v primerjavi z drugimi, pri tej pasmi pogostimi vrstami raka, incidenca katerih je bila občutno večja pri steriliziranih/kastriranih živalih.(43)

Podobne rezultate so pokazale tudi študije na ženskah, ki so jim odstranili jajčnike. Incidenca raka na dojki in jajčnikih naj bi bila pri njih manjša, vendar kljub temu umirajo prej.(123)

Avtorji sistematičnega pregleda študij iz leta 2012 (Beauvais in sod. iz Royal Veterinary College) so sklenili, da so dokazi, da (zgodnja) sterilizacija preprečuje pojavnost tumorjev mlečne žleze, "šibki in niso dobra osnova za trdna priporočila."

Raka mod naj kastrirani samci ne bi mogli dobiti (kar sicer ni čisto res; v literaturi so opisani primeri kastriranih psov in mačkov, pri katerih se je rak mod razvil kljub kastraciji (138)(139)). Rak mod se pri psih pojavi relativno pozno (povprečno pri desetem letu starosti) in se večinoma dobro odzove na terapijo in ne širi na druge organe.(26) Ena od študij je ugotovila, da je bila velika večina tumorjev na modih, ki so jih našli pri biopsijah in obdukcijah psov, benigna (nenevarna), saj so le izjemoma metastazirali na druge organe.(140) Pri mačkah je rak mod izjemno redek, saj je v literaturi opisanih le nekaj primerov.

Pri mačkah so tumorji mlečne žleze tretja najpogostejša oblika raka, vendar je bila kljub vsemu v eni novejših študij iz Švedske letna incidenca (le) okrog 2/1000, podatki za sever Italije pa kažejo, da je celo manjša od 0,8/1000).(141)(142) Za psice pa podatki za sever Italije kažejo, da je letna incidenca tumorjev mlečne žleze 2,5/1000.(143)

ZAKLJUČEK

Iz zgornjih študij je razvidno, da sterilizacija in kastracija, kakršni se trenutno prakticirata na domačih živalih, še zdaleč nista posega, ki jih gre jemati zlahka, kaj šele izvajati brez posveta z lastnikom živali in njegovega dovoljenja. In čeprav je bila velika večina študij narejena na psih, to ne pomeni, da mačke zaradi posega ne utrpijo škode; razlika je predvsem v tem, da je mačke preučevalo zelo malo študij in zanje preprosto nimamo podatkov, poleg tega je incidenca mnogih bolezni pri mačkah nižja kot pri psih in je zato potrebno preučiti večje število živali, da pridemo do statistično pomembnega rezultata (opazili smo, da so nekatere študije, ki niso pokazale škodljivih vplivov sterilizacije pri mačkah, preučevale le manjše število živali). Pri informacijah, pridobljenih iz zgornjih študij, je jasno: pri kakršnikoli negotovosti bi morali nujno upoštevati previdnostno načelo.

Situacija postane še toliko bolj zanimiva, ko izvemo, da za preprečevanje brejosti obstajajo alternative trenutni praksi sterilizacije in kastracije. V študijah sta večkrat omenjeni vazektomija in histerektomija (odstranitev maternice), spet drugi kot najvarnejšo metodo pri samicah omenjajo prekinitev jajcevodov. Pri vseh omenjenih posegih se jajčniki ohranijo, pri vazektomiji in prekinitvi jajcevodov pa ohranimo vse organe, zato ni presenetljivo, da se prav teh dveh metod, ki ne vplivata na hormonsko ravnovesje in sta dokazano varnejši, poslužujemo za sterilizacijo ljudi. Težko je verjeti, da se ti posegi na domačih živalih zelo redko izvajajo (dobili pa smo podatek, da jih v Sloveniji kljub vsemu izvaja vsaj en veterinar).

V angleško govorečih državah se je situacija zaradi številnih novih dokazov o škodljivosti sterilizacije in kastracije v zadnjih letih končno pričela spreminjati, zato zaključimo z besedami avstralskega veterinarja dr. Jamieja Mulcahyja, ki je bil na podlagi dokazov primoran spremeniti svoje mnenje:

“Zdaj se je moj pristop zelo spremenil. Razmišljam, kako so mačke in psi spolne organe obdržali milijone let. Šele v zadnjih 100 letih smo jim jih pričeli množično odstranjevati. Ko se ozrem nazaj, se mi zdi čudno, da kot kolektiv znanstvenikov s področja veterine nismo nikoli pomislili, da bi imelo takšno dejanje lahko neželene posledice.”(144)

In res je čudno. Upajmo, da ta zbirka informacij pripomore k premiku v pravo smer tudi pri nas.


VIRI

(1) Norwegians believe spaying or neutering a dog is cruel; Jennifer Margulis; jennifermargulis.net; marec 2021
(2) The neutering of dogs and bitches in the UK and Europe; Angelika Von Heimendahl; Veterinary Practice; november 2011
(3) Ovarian Conservation at the Time of Hysterectomy for Benign Disease; Parker W et al.; Obstet Gynecol; avgust 2005
(4) Survival patterns after oophorectomy in premenopausal women: a population-based cohort study; Rocca WA et al.; Lancet Oncol; oktober 2006
(5) Ovarian Conservation at the Time of Hysterectomy and Long-Term Health Outcomes in the Nurses’ Health Study; Parker WH et al.; Obstet Gynecol; maj 2009
(6) Long-term effects of bilateral oophorectomy on brain aging: Unanswered questions from the Mayo Clinic Cohort Study of Oophorectomy and Aging; Rocca WA et al.; Womens Health (Lond Engl); januar 2009
(7) Prophylactic oophorectomy in premenopausal women and long-term health; Shuster LT et al.; Menopause Int; september 2008
(8) Association of bilateral salpingo-oophorectomy with all cause and cause specific mortality: population based cohort study; Cusimano MC et al.; BMJ; november 2021
(9) Increased cardiovascular mortality after early bilateral oophorectomy; Rivera CM et al.; Menopause; januar 2009
(10) Surgical menopause and cardiovascular risks; Lobo RA; Menopause; maj 2007
(11) Increased risk of cognitive impairment or dementia in women who underwent oophorectomy before menopause; Rocca WA et al.; Neurology; september 2007
(12) Long-term risk of depressive and anxiety symptoms after early bilateral oophorectomy; Rocca WA et al.; Menopause; november 2018
(13) Association between oophorectomy and depression in patients with comorbidities: A nationwide cohort study in Taiwan; Lin KYH et al.; Taiwanese Journal of Obstetrics and Gynecology; november 2020
(14) Increased Risk of Parkinson's Disease in Women after Bilateral Oophorectomy; Canonico M et al.; Mov Disord; julij 2021
(15) Risk for Obstructive Lung Disease Development after Bilateraloophorectomy; Nguyen T, Vassallo R, Scrodin MD, Smith C, Rocca W; CHEST - Annual Meeting 2020; oktober 2020
(16) Ovarian removal to prevent ovarian cancer should not be an option for most premenopausal women, Mayo research finds; Kelley Luckstein; Mayo Clinic News Network; september 2016
(17) Early Oophorectomy Linked to Osteoporosis and Arthritis; Bruce Jancin; Clinical Endocrinology News; januar 2012
(18) Sexual function and stress urinary incontinence in women submitted to total hysterectomy with bilateral oophorectomy; Cruz SJV et al.; Fisioter Pesqui; 2020
(19) Long-Term Consequences of Castration in Men: Lessons from the Skoptzy and the Eunuchs of the Chinese and Ottoman Courts; Wilson JD, Roehrborn C; J Clin Endocrinol Metab; december 1999
(20) Effects of Castration on the Life Expectancy of Contemporary Men; Fluttershy; lesswrong.com; avgust 2015
(21) Surgical Castration of Sex Offenders and its Legality: The Case of the Czech Republic; Voislav Stojanovski; iusetsocietas.cz; 2011
(22) Aging research 2011: exploring the pet dog paradigm; Waters DJ; Institute for Laboratory Animal Research Journal; 2011
(23) Sterilizacija psice; Klinika Loka; 2019
(24) Razbijamo mite: Psička naj se goni, preden jo sterilizirate; pesmojprijatelj.si; januar 2014
(25) Sofinanciranje sterilizacije in kastracije lastniških mačk; mojaobcina.si; oktober 2021
(26) Long-Term Health Risks and Benefits Associated with Spay / Neuter in Dogs; Laura J. Sanborn; naiaonline.org; maj 2007
(27) Inconvenient Desires: Should we routinely neuter companion animals? (In Anthrozoos); Palmer C et al.; Anthrozoös; avgust 2012
(28) Obesity and other chronic conditions on the rise, Banfield says; American Animal Hospital Association; maj 2012
(29) A population study of neutering status as a risk factor for canine prostate cancer; Bryan JN; Prostate; avgust 2007
(30) Immunohistochemical characterization of canine prostatic carcinoma and correlation with castration status and castration time; Sorenmo KU et al.; Vet Comp Oncol; marec 2003
(31) Clinical and pathologic features of prostatic adenocarcinoma in sexually intact and castrated dogs: 31 cases (1970-1987); Bell FW et al.; J Am Vet Med Assoc; december 1991
(32) High grade prostatic intraepithelial neoplasia in military working dogs with and without prostate cancer; Aquilina JW et al.; Prostate; avgust 1998
(33) Canine prostate carcinoma: epidemiological evidence of an increased risk in castrated dogs; Teske E et al.; Mol Cell Endocrinol; november 2002
(34) What is your diagnosis? Prostatic adenocarcinoma; Hawe RS; J Am Vet Med Assoc; junij 1983
(35) Tumors and tumor-like lesions; Carpenter J et al.; Holzworth J (ed), Diseases of the Cat. WB Saunders, Philadelphia PA, pp. 406–411; 1987
(36) Prostatic adenocarcinoma in a cat; Hubbard BS et al.; J Am Vet Med Assoc; december 1990
(37) Prostatic carcinoma in two cats; Caney SM et al.; J Small Anim Pract; marec 1998
(38) Correlation of neuter status and expression of heritable disorders; Belanger JM et al.; Canine Genet Epidemiol; maj 2017
(39) Hormonal and Sex Impact on the Epidemiology of Canine Lymphoma; Villamil JA et al.; J Cancer Epidemiol; 2009
(40) Evaluation of prognostic factors and sequential combination chemotherapy with doxorubicin for canine lymphoma; Keller ET et al.; J Vet Intern Med; september 1993
(41) Demographic risk factors for lymphoma in Australian dogs: 6201 cases; Bennett PF et al.; J Vet Intern Med; november 2018
(42) Swiss Canine Cancer Registry 1955-2008: Occurrence of the Most Common Tumour Diagnoses and Influence of Age, Breed, Body Size, Sex and Neutering Status on Tumour Development; Grüntzig K et al.; J Comp Pathol; avgust 2016
(43) Evaluation of the risk and age of onset of cancer and behavioral disorders in gonadectomized Vizslas; Zink MC et al.; J Am Vet Med Assoc; februar 2014
(44) Herbicide exposure and the risk of transitional cell carcinoma of the urinary bladder in Scottish Terriers; Glickman LT et al.; J Am Vet Med Assoc; april 2004
(45) Canine bladder and urethral tumors: a retrospective study of 115 cases (1980-1985); Norris AM et al.; J Vet Intern Med; maj 1992
(46) Naturally-occurring canine transitional cell carcinoma of the urinary bladder A relevant model of human invasive bladder cancer; Knapp DW et al.; Urol Oncol; marec 2000
(47) Canine Bladder and Urethral Tumors: A Retrospective Study of 115 Cases (1980–1985); Norris AM et al.; J Vet Intern Med; maj 1992
(48) Neutering Dogs: Effects on Joint Disorders and Cancers in Golden Retrievers; de la Riva GT et al.; PLoS One; 2013
(49) Cutaneous MCTs: associations with spay/neuter status, breed, body size, and phylogenetic cluster; White CR et al.; J Am Anim Hosp Assoc; maj-junij 2011
(50) Cardiac tumors in dogs: 1982-1995; Ware WA, Hopper DL; J Vet Intern Med; marec-april 1999
(51) Epidemiologic, clinical, pathologic, and prognostic characteristics of splenic hemangiosarcoma and splenic hematoma in dogs: 217 cases (1985); Prymak C et al.; J Am Vet Med Assoc; september 1988
(52) Neutering is associated with developing hemangiosarcoma in dogs in the Veterinary Medical Database: An age and time-period matched case-control study (1964-2003); Robinson KL et al.; Can Vet J; maj 2020
(53) Long-term health effects of neutering dogs: comparison of Labrador Retrievers with Golden Retrievers; Hart BL et al.; PLoS One; julij 2014
(54) Assisting Decision-Making on Age of Neutering for 35 Breeds of Dogs: Associated Joint Disorders, Cancers, and Urinary Incontinence; Hart BL; Front Vet Sci; 2020
(55) Endogenous gonadal hormone exposure and bone sarcoma risk; Cooley DM et al.; Cancer Epidemiol Biomarkers Prev; november 2002
(56) Host related risk factors for canine osteosarcoma; Ru G et al.; Vet J; julij 1998
(57) Behavioural risks in male dogs with minimal lifetime exposure to gonadal hormones may complicate population-control benefits of desexing; McGreevy PD et al.; PLoS One; 2018
(58) Behavioral Reasons for Relinquishment of Dogs and Cats to 12 Shelters; Salman MD et al.; Journal of Applied Animal Welfare Science; 2000
(59) Housing conditions and behavioural problems of indoor cats as assessed by their owners; Heidenberger E; Applied Animal Behaviour Science; 1997
(60) Long-term risks and benefits of early-age gonadectomy in cats; Spain CV et al.; J Am Vet Med Assoc; februar 2004
(61) The Social Behaviour of Neutered Male Dogs Compared to Intact Dogs (Canis lupus familiaris): Video Analyses, Questionnaires and Case Studies; Kaufmann CA et al.; Vet Med Open J; januar 2017
(62) The influence of spaying and its timing relative to the onset of puberty on urinary and general behaviour in Labrador Retrievers; Balogh O et al.; Reprod Domest Anim; oktober 2018
(63) Effects of surgical and chemical sterilization on the behavior of free-roaming male dogs in Puerto Natales, Chile; Garde E et al.; Prev Vet Med; januar 2016
(64) Vizsla Club of America Welfare Foundation 2008 Health Survey; Gibbons TA et al.; West Chester Statistics Institute; februar 2009
(65) Effects of ovariohysterectomy on reactivity in German Shepherd dogs; Kim HH et al.; Vet J; julij 2006
(66) Behavioural effects of ovariohysterectomy on hitches; O'Farrell V, Peachey E; J Small Anim Pract; december 1990
(67) Long-term risks and benefits of early-age gonadectomy in dogs; Spain CV et al.; J Am Vet Med Assoc; 2004
(68) Signalment factors, comorbidity, and trends in behavior diagnoses in dogs: 1,644 cases (1991-2001); Bamberger M, Houpt KA; J Am Vet Med Assoc; november 2006
(69) National survey of owner-directed aggression in English Springer Spaniels; Reisner IR et al.; J Am Vet Med Assoc; november 2005
(70) Non-reproductive Effects of Spaying and Neutering on Behavior in Dogs; Duffy DL, Serpell JA; Proceedings of the Third International Symposium on Non-Surgical Contraceptive Methods for Pet Population Control, 2006
(71) Aggression toward Familiar People, Strangers, and Conspecifics in Gonadectomized and Intact Dogs; Farhoody P et al.; Front Vet Sci; februar 2018
(72) Desexing Dogs: A Review of the Current Literature; Urfer SR, Kaeberlein M; Animals (Basel); december 2019
(73) Neutering: how early is too early?; Clark K; Vet Rec; april 2012
(74) What is No Kill?; The No Kill Advocacy Center - nokilladvocacycenter.org; 2022
(75) Is Dog Owner Obesity a Risk Factor for Canine Obesity? A “One-Health” Study on Human–Animal Interaction in a Region with a High Prevalence of Obesity; Suarez L et al.; Vet Sci; maj 2022
(76) Possible Relationship between Long-Term Adverse Health Effects of Gonad-Removing Surgical Sterilization and Luteinizing Hormone in Dogs; Kutzler MA; Animals (Basel); april 2020
(77) Neutering induces changes in food intake, body weight, plasma insulin and leptin concentrations in normal and lipoprotein lipase-deficient male cats; Kanchuk ML et al.; J Nutr; junij 2002
(78) A cross-sectional study of risk factors for obesity in cats in New Zealand; Allan FJ et al.; Prev Vet Med; avgust 2000
(79) Effects of dietary fat and energy on body weight and composition after gonadectomy in cats; Nguyen PG et al.; Am J Vet Res; december 2004
(80) Effects of surgical sterilization on canine and feline health and on society; Kustritz MVR; Reprod Domest Anim; avgust 2012
(81) Effect of prepuberal and postpuberal gonadectomy on heat production measured by indirect calorimetry in male and female domestic cats; Root MV et al.; Am J Vet Res; marec 1996
(82) Spontaneous hormonal variations in male cats following gonadectomy; Martin LJM et al.; J Feline Med Surg; oktober 2006
(83) Research update: Earlier age at spay/neuter a risk factor in obesity and orthopedic injuries; dvm360.com; avgust 2018
(84) Prevalence and Risk Factors forObesity in Adult Dogs from PrivateUS Veterinary Practices; Lund EM et al.; Intern J Appl Res Vet Med; 2006
(85) A Review of the Impact of Neuter Status on Expression of Inherited Conditions in Dogs; Oberbauer AM et al.; Front Vet Sci; 2019
(86) Gonadectomy effects on the risk of immune disorders in the dog: a retrospective study; Sundburg CR et al.; BMC Vet Res; 2016
(87) Epidemiologic features of canine hypothyroidism; Milne KL, Hayes HM Jr; Cornell Vet; januar 1981
(88) Hypothyroidism in dogs: 66 cases (1987-1992); Panciera DL; J Am Vet Med Assoc; marec 1994
(89) An epidemiological study of diabetes mellitus in dogs attending first opinion practice in the UK; Mattin M et al.; Vet Rec; april 2014
(90) Time trends and risk factors for diabetes mellitus in dogs: analysis of veterinary medical data base records (1970-1999); Guptill L et al.; Vet J; maj 2003
(91) Epizootiologic patterns of diabetes mellitus in dogs; Marmor M et al.; Am J Vet Res; marec 1982
(92) Feline diabetes mellitus in the UK: the prevalence within an insured cat population and a questionnaire-based putative risk factor analysis; McCann TM et al.; J Feline Med Surg; avgust 2007
(93) Epizootiologic patterns of diabetes mellitus in cats: 333 cases (1980-1986); Panciera DL et al.; J Am Vet Med Assoc; december 1990
(94) Risk factors for acquired myasthenia gravis in dogs: 1,154 cases (1991-1995); Shelton GD et al.; J Am Vet Med Assoc; december 1997
(95) Analysis of risk factors for acquired myasthenia in dogs; Shelton GD et al.; Ann N Y Acad Sci; maj 1998
(96) Risk factors associated with acute pancreatitis in dogs: 101 cases (1985-1990); Cook AK et al.; J Am Vet Med Assoc; september 1993
(97) Evaluation of risk factors for fatal acute pancreatitis in dogs; Hess RS et al.; J Am Vet Med Assoc; januar 1999
(98) The role of sex steroids in controlling pubertal growth; Perry RJ; Clin Endocrinol (Oxf); januar 2008
(99) Spontaneous femoral capital physeal fractures in adult cats: 26 cases (1996-2001); McNicholas WT Jr et al.; J Am Vet Med Assoc; december 2002
(100) Gonadectomy in immature dogs: effects on skeletal, physical, and behavioral development; Salmeri KR et al.; J Am Vet Med Assoc; april 1991
(101) Risk factors for excessive tibial plateau angle in large-breed dogs with cranial cruciate ligament disease; Duerr FM et al.; J Am Vet Med Assoc; december 2007
(102) Prevalence of and risk factors for hip dysplasia and cranial cruciate ligament deficiency in dogs; Witsberger TH et al.; J Am Vet Med Assoc; junij 2008
(103) Incidence, risk factors, and heritability estimates of hind limb lameness caused by hip dysplasia in a birth cohort of boxers; van Hagen MAE et al.; Am J Vet Res; februar 2005
(104) Neutering of German Shepherd Dogs: associated joint disorders, cancers and urinary incontinence; Hart BL et al.; Vet Med Sci; avgust 2016
(105) The epidemiology of patellar luxation in dogs attending primary-care veterinary practices in England; O’Neill DG et al.; Canine Genet Epidemiol; 2016
(106) Diagnostic and genetic aspects of patellar luxation in small and miniature breed dogs in Austria; Vidoni B; Wiener Tierarztliche Monatsschrift; januar 2005
(107) Ovariectomy and trabecular bone remodeling in the dog; Dannucci GA et al.; Calcif Tissue Int; april 1987
(108) Effects of ovariectomy in beagle dogs; Martin RB et al.; Bone; 1987
(109) Acquired urinary incontinence in bitches: its incidence and relationship to neutering practices; Thrusfield MV et al.; J Small Anim Pract; december 1998
(110) The relationship of urinary incontinence to early spaying in bitches; Stöcklin-Gautschi NM et al.; J Reprod Fertil Suppl; 2001
(111) [Urinary incontinence in spayed female dogs: frequency and breed disposition]; Arnold S et al.; Schweiz Arch Tierheilkd; 1989
(112) Association between urinary incontinence and spaying in bitches; Thrusfield MV; Vet Rec; junij 1985
(113) Persistent Urinary Tract Infections and Reinfections in 100 Dogs (1989–1999); Seguin MA et al.; Journal of Veterinary Internal Medicine; junij 2008
(114) Urolithiasis in dogs. III: Prevalence of urinary tract infection and interrelations of infection, age, sex, and mineral composition; Ling GV et al.; Am J Vet Res; maj 1998
(115) Epidemiologic study of risk factors for lower urinary tract diseases in cats; Lekcharoensuk C et al.; J Am Vet Med Assoc; maj 2001
(116) Prevalence of Urinary Calculi in Dogs & Cats; Banfield Pet Hospital; Today’s Veterinary Practice; september-oktober 2015
(117) Effect of sex and gonadectomy on dogs’ spatial performance; Mongillo P et al.; Applied Animal Behaviour Science; junij 2017
(118) Effect of gonadectomy on subsequent development of age-related cognitive impairment in dogs; Hart BL; J Am Vet Med Assoc; julij 2001
(119) Prevalence of behavioral changes associated with age-related cognitive impairment in dogs; Neilson JC et al.; J Am Vet Med Assoc; junij 2001
(120) Ovariectomy Impairs Socio-Cognitive Functions in Dogs; Scandurra A et al.; Animals (Basel); februar 2019
(121) An Ancient Practice but a New Paradigm: Personal Choice for the Age to Spay or Neuter a Dog; Hart LA, Hart BL; Front Vet Sci; 2021
(122) Exploring mechanisms of sex differences in longevity: lifetime ovary exposure and exceptional longevity in dogs; Waters DJ et al.; Aging Cell; december 2009
(123) Ovarian conservation at the time of hysterectomy and long-term health outcomes in the nurses' health study; Parker WH et al.; Obstet Gynecol; maj 2009
(124) Exceptional longevity in female Rottweiler dogs is not encumbered by investment in reproduction; Kengeri SS et al.; Age (Dordr); december 2013
(125) Incidence of Health and Behavior Problems in Service Dog Candidates Neutered at Various Ages; Zlotnick M; Front Vet Sci; oktober 2019
(126) Early spay-neuter in the dog and cat; Kustritz MV; Vet Clin North Am Small Anim Pract; julij 1999
(127) Results of the confidential enquiry into perioperative small animal fatalities regarding risk factors for anesthetic-related death in dogs; Brodbelt DC et al.; J Am Vet Med Assoc; oktober 2008
(128) Perioperative mortality in small animal anaesthesia; Brodbelt D; Vet J; november 2009
(129) Feline anesthetic deaths in veterinary practice; Brodbelt D; Top Companion Anim Med; november 2010
(130) Short-term results and complications of prepubertal gonadectomy in cats and dogs; Howe LM; J Am Vet Med Assoc; julij 1997
(131) Complications observed during and after ovariohysterectomy of 142 bitches at a veterinary teaching hospital; Burrow R et al.; Vet Rec; december 2005
(132) Surgical Gonadectomy in the Bitch & Queen : Should it be Done and at What Age?; Romagnoli S; SEVC - Annual Conference - Barcelona, 2008 - Southern European Veterinary Congress; oktober 2008
(133) Ovary and uterus; Stone EA; Slatter D, editor. Textbook of small animal surgery. USA: Elsevier Science; p. 1487–96; 2003
(134) Adverse events diagnosed within three days of vaccine administration in dogs; Moore GE et al.; J Am Vet Med Assoc; oktober 2005
(135) Adverse events after vaccine administration in cats: 2,560 cases (2002-2005); Moore GE et al.; J Am Vet Med Assoc; julij 2007
(136) The effect of neutering on the risk of mammary tumours in dogs--a systematic review; Beauvais W et al.; J Small Anim Pract; junij 2012
(137) Life course analysis of the impact of mammary cancer and pyometra on age-anchored life expectancy in female Rottweilers: Implications for envisioning ovary conservation as a strategy to promote healthy longevity in pet dogs; Waters DJ et al.; Vet J; junij 2017
(138) Extratesticular interstitial and Sertoli cell tumors in previously neutered dogs and cats: A report of 17 cases; Doxsee AL et al.; Can Vet J; avgust 2006
(139) Interstitial Cell Tumor and Sertoli Cell Tumor in the Testis of a Cat; Miller MA et al.; Vet Pathol; maj 2007
(140) Canine testicular tumors: two types of seminomas can be differentiated by immunohistochemistry; Hohšteter M et al.; BMC Veterinary Research; avgust 2014
(141) Morbidity of insured Swedish cats during 1999-2006 by age, breed, sex, and diagnosis; Egenvall A et al.; J Feline Med Surg; december 2010
(142) Animal tumour registry of two provinces in northern Italy: incidence of spontaneous tumours in dogs and cats; Vascellari M et al.; BMC Veterinary Research; oktober 2009
(143) Incidence of mammary tumors in the canine population living in the Veneto region (Northeastern Italy): Risk factors and similarities to human breast cancer; Vascellari M et al.; Prev Vet Med; april 2016
(144) Spay/neuter convention gives way to nuance; Lisa Wogan; Veterinary Information Network - news.vin.com; oktober 2020
(145) Accelerated onset of age-related autoimmune lesions in MRL/+ mice by ovariectomy; Ishimaru N et al.; Mech Ageing Dev; februar 1997
(146) Early Ovariectomy Results in Reduced Numbers of CD11c+/CD11b+ Spleen Cells and Impacts Disease Expression in Murine Lupus; Cunningham MA et al.; Front Immunol; 2016

Podprite naš projekt

Projekt Ni nam vseeno je naše darilo vam. Ustvarjamo ga s srcem, v želji, da najdete koristne informacije, ki bi vam lahko pomagale, da (p)ostanete zdravi. Vsak doniran znesek bo porabljen za dober namen.
Doniraj
Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.